2. januar: kar je Janša vzel, bo Cerar vrnil

Populistična poteza Cerarjeve SMC

Poslanci SMC, ki so lani enotno nasprotovali povsem enakemu predlogu Združene levice (ZL), to idejo zdaj podpirajo. »To pomeni, da v koaliciji močno škripa, težave imajo s sindikati in si s tem povečujejo priljubljenost. Kljub temu bomo predlog SMC podprli,« pravi Luka Mesec iz ZL. Njihov predlog je lani sicer podprlo 18 poslancev. »Če bi takrat dobili podporo SMC, bi bil 2. januar že dela prost dan,« je dodal. Zakaj so torej v največji vladni stranki zdaj spremenili svoje stališče? Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer jim je v tem času uspelo bistveno zmanjšati in uokviriti javnofinančno delovanje ter sprejeti fiskalno pravilo, zato so lahko začeli sproščati varčevalne ukrepe. V SMC ocenjujejo, da bo ponovna uvedba 2. januarja kot dela prostega dne prinesla pozitivne učinke predvsem gospodarstvu. Čeprav v DeSUS predlog podpirajo, pa podpredsednik stranke Tomaž Gantar poudarja, da se s tem ukvarjajo v času, ko morajo reševati težke dileme. Po Gantarjevem mnenju lahko to nakazuje všečno ravnanje, da se »morda javno mnenje vsaj v nečem umiri«.

GZS: Stroški dela bodo enormno narasli

»Če bomo delali en dan manj, se bo to zagotovo poznalo v večini dejavnosti. Če podjetje na mesec izdela 200.000 oken, jih bo z dodatnim praznikom 10.000 manj oziroma bo moralo organizirati dodatno proizvodnjo z višjimi stroški, da bo to vrzel zapolnilo. Kdo bo podjetju te stroške povrnil?« sprašuje Goran Novković, izvršni direktor GZS. Ocenjuje, da bi nov dela prost dan povišal stroške dela predvsem v dejavnostih, kjer mora biti delovni proces neokrnjen, stroški dela bodo višji v trgovini, varovanju, transportu, energetiki in javnem zdravstvu, saj bodo podjetja morala izplačevati dodatke za delo ob praznikih.

Višji stroški dela bodo tudi v industriji. Težave bodo imela podjetja, ki so izvozno usmerjena, saj v Nemčiji 2. januar ni dela prost dan, kot tudi ne v naših sosednjih državah. Zgolj v devetih državah na svetu je ta dan dela prost dan. Da bodo podjetja naročila lahko izvršila, bodo morala delavcem plačati nadure ali pa v primeru nezadostnega števila zaposlenih dostavo preložiti na poznejši datum. »Dodatek za delo na praznik je odvisen od kolektivne pogodbe delodajalca in lahko znaša tudi do 150 odstotkov redne urne postavke. Stroški dela v zasebnem sektorju bodo višji za 10 milijonov evrov. V predelovalni dejavnosti ob izgubi enega delovnega dneva obstaja nevarnost izpada 97 milijonov evrov prihodkov in 27 milijonov evrov dodane vrednosti. Vsaj četrtino te vrednosti bo res izpadlo, kar bo znižalo ustvarjeno dodano vrednost za 6,8 milijona evrov,« dodaja Novković. Nižja dodana vrednost in višji stroški dela pa bodo pomenili tudi za 16,8 milijona evrov manjšo dobičkonosnost, kar se bo odrazilo v nižjih prilivih od davka na dobiček podjetij.

Muršič: V tujini imajo več prostih dni

»V Sloveniji imamo razmeroma malo prostih delovnih dni, saj imamo državne praznike, ki niso dela prosti dnevi. V prejšnji državi smo na primer imeli tri velike praznike z dvodnevnim praznovanjem. To so bili 1. in 2. januar, 1. in 2. maj ter 29. november. Mlajše generacije danes ne uživajo niti sadov dela niti praznovanja, zato jim nenavadno, da si starejši prizadevamo za več dela prostih dni. V evropskih državah imajo obdobje od božiča do novega leta z zelo zmanjšano intenzivnostjo dela, saj so pri njih počitnice. En dan gor ali dol ne bo pretirano spremenil produktivnosti,« pravi kulturni antropolog Rajko Muršič. Ljudje se po njegovem mnenju morajo malo odpočiti, saj je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno in delodajalci so do zaposlenih bistveno bolj zahtevni kot v marsikaterem drugem okolju. »Zato je vsak prosti dan zlata vreden. Niti 2. januar niti 2. maj mi sicer ne pomenita veliko, vendar gre pri tem za skrb države, da imajo ljudje več časa zase in za druge. Če pa že merimo po produktivnosti, je ta zagotovo večja, če so ljudje spočiti,« še pravi Muršič.