Donald Trump po poti Elvisa Presleyja

Ga striže hči ali soproga?

Če je bil ključna postranska oseba Johna F. Kennedyja njegov osebni zdravnik Max Jacobson, imenovan tudi Dr. Feelgood, saj je predsednika zalagal z amfetamini in protibolečinskimi tabletami, se zdi, da je ključna postranska oseba sedanjega predsednika ZDA frizer. A ta vtis naj bi bil celo zmoten. V času predsedniške kampanje so Američani izbrskali Amy Lasch, 52-letno nekdanjo Trumpovo frizerko, ki je dejala, da si frizuro bržkone dela celo sam oziroma da ga striže nekdo od bližnjih. »Bodisi hči ali pa soproga,« je dejala Lascheva.

Kar je dodatna zagata. Če Trump ne bi zmagal na volitvah, njegova pričeska ne bi bila tolikšna težava, kot je zdaj, ko je zmagal. Zmagovalci navdihujejo. Spodbujajo oponašanje. A oponašati Trumpa v pričeski je malodane nemogoče, kar dokazujejo številni poskusi. Nikomur se ni uspelo približati izvirni pričeski, ki je za nekatere videti tako, kot da Trump na glavi nosi lisico. Kajti ljudje, ki poskušajo posnemati njegovo pričesko, enostavno nimajo primernih las. Praviloma imajo pregoste in premalo tanke. Še najbolj so se pričeski novega predsednika ZDA približali eksperimenti na glavah živali. Psov in mačk. Kajti kot je dejal neki ameriški stilist: »Mnoge moške poznamo, da ves čas nosijo enako frizuro. Don King in Karl Lagerfeld sta tak primer, pa še kdo. Vendar pa je razlika v tem, da gre pri njih za njihovo zavestno izbiro, medtem ko je Trumpova pričeska zanj edina možna izbira.«

Ker je bil novi predsednik ZDA vse življenje na očeh javnosti, je razvoj njegove pričeske transparentna zadeva. In če pogledamo razvoj njegove frizure, lahko opazimo, da je bila ta še nekako »normalna« tja do do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Do njegovih tridesetih. Lase je začel česati naprej in potem vstran ter nazaj v začetku osemdesetih. Kaj kmalu tudi z očitno izdatno uporabo laka za lase. »Pogoj za takšno frizuro so točno takšni lasje, kot jih ima, oziroma to, da jih nima, ti, ki jih ima, so pa tanki. Kajti če ne bi bili tako tanki, ne bi tako stali, ko jih polakiraš. Na enem delu, rekel bi, da na skrajnem delu ali pač zadaj, si jih pušča daljše, potem pa to najprej začeše naprej ter potem povratno vstran in nazaj. Obenem jih natopira. In absolutno uporablja lak. Brez laka mu živeti ni,« pravi Zoran Gajić, frizerski mojster in predavatelj na frizerski šoli.

CHI helmet head podjetja Farouk Systems je menda osnovno Trumpovo skrivno orožje. Skrajno močan lak za lase, s katerim si utrjuje pričesko. Zato podobno, kot ne bi bilo presenetljivo, če bi za ameriškega notranjega ministra nastavil Chucka Norrisa, ne bi bilo presenetljivo, če bi se izkazalo, da gre pri njegovi nevnetosti za reševanje vprašanja podnebnih sprememb dejansko za njegovo frizuro. Donald Trump, kot vemo, ni zaskrbljen zaradi podnebnih sprememb. Pravzaprav misli, da so kot take politični konstrukt. V izjavi iz leta 2012 je na primer dejal: »Koncept globalnega segrevanja je bil ustvarjen v korist Kitajcev oziroma da bi ameriško ekonomijo naredili nekonkurenčno.« No, za tem njegovim geopolitičnim razmislekom lahko stoji zgolj bojazen, da bi restriktivna okoljska zakonodaja prepovedala uporabo laka za lase. Zanj, kot za druga podobna razpršila, namreč velja, da širijo ozonsko luknjo. Iz česar se je na eni od volilnih konvencij tudi pošalil.

Potem ko si je pred zbranimi rudarji v Virginiji nadel rudarsko čelado in jo snel, pri čemer je njegova pričeska ostala absolutno nedotaknjena, je dejal: »Je moja pričeska v redu? Dajte mi sprej. Sprej je škodljiv, pravijo. Vendar spreji niso več to, kar so bili. Včasih so bili dobri. Dandanašnji zdržijo 12 minut. In ne govorite mi, da širiš ozonsko luknjo, če doma uporabljaš sprej. Ne verjamem v to.« Seveda pa mu ne gre očitati nenačelnosti. To, da uporabljaš lak za lase in dvomiš o dejanskosti podnebnih sprememb, gre nekako skupaj.

Frizura izhaja iz kompleksa

»Njegova frizura načeloma izhaja iz kompleksa, vendar mu gre obenem priznati, da jo zmore nositi. Da ne odstopa od nje in da jo je uveljavil, kajti bržkone se povsem zaveda, da vsi opazimo, za kaj gre,« pravi Gajić in nadaljuje: »Moški rešujejo problem plešavosti na različne načine. Iz svojih začetniških frizerskih let se spomnim gospoda, ki si je na pleši s črnim flomastrom risal lase in je to celo delovalo uspešno, kot da ima zalizane z briljantino.«

A vrnimo se v ZDA, ki naj bi postale vnovič velike, kot napoveduje novi predsednik. Velike kot kdaj? Pri iskanju odgovora na to vprašanje nam je spet lahko v pomoč Trumpova frizura. Skoraj ni dvomiti. Velike, kot so bile velike v času Elvisa Presleyja. Elvis je za Trumpa očitna podstat oziroma izhodišče. Predvsem frizura vnovič namiguje na to. Med številnimi postranskimi norostmi, ki so se v ZDA dogajale med kampanjo, naletimo tudi na posnetek Trumpove konvencije, kjer naj bi med občinstvom sedel še vedno živi Elvis. Za katerega se obče misli, da bi, če bi res še živel, volil Trumpa.

Asociacije lika Donalda Trumpa na zapuščino Elvisa Presleyja so v naših krajih sicer manj v obtoku kot v ZDA, so pa vredne pozornosti. »Elvis je živ!« so se Trumpovi nasprotniki posmehovali njegovi javni podobi oziroma njegovi »velikoameriški pojavnosti«. Kajti ta res spominja na Elvisa v zadnji fazi. Ko je debel od tablet, predvsem pa v razkošnih kostumih nastopal v Las Vegasu. Seveda ne gre pozabiti na Liberaceja, ameriškega pianista in pevca, ki je konture tovrstne ceremonialnosti in pojavljanja zastavil pred Presleyjem oziroma bil Presleyju vzor. Ena od postizvolitvenih šal na račun Trumpa pravi tudi, da naj bi že vložil prošnjo – zahtevo, da bi Graceland, torej znani dvorec Elvisa Presleyja, postal njegova zimska rezidenca.