Delniški tečaji so tudi pretekli teden nadaljevali rast. Ameriško povolilno pozitivno vzdušje tudi po treh zaporednih tednih rasti še vedno ne popušča. Tako so prejšnji teden prvič v 17 letih vsi vodilni ameriški delniški indeksi Dow Jones, S & P, Nasdaq in Russel 2000 v ponedeljek simultano dosegli zgodovinsko rekordne ravni, delniški indeks Dow Jones, ki je star že skoraj stoletje, pa je v torek prvič v zgodovini prebil mejo 19.000 točk.

K rasti še naprej, poleg pozitivnih makroekonomskih objav, občutno prispevajo optimistična pričakovanja, da bo Trumpova politika pozitivno vplivala na gospodarsko rast. Še posebno pozitivno pričakovanja o znižanju regulacijskih zahtev vplivajo na banke, ki so v povprečju (merjeno z indeksom S & P Banks) od njegove izvolitve pridobile že 15 odstotkov vrednosti.

Da je ameriško gospodarstvo v vedno boljši kondiciji, priča tudi prejšnji teden objavljen podatek o sezonsko prilagojeni prodaji trajnih dobrin, ki je pozitivno presenetila analitike, saj se je v oktobru povečala za 4,8 odstotka glede na predhodni mesec, kar je precej višje od pričakovane 1,2-odstotne rasti. Ob nadaljevanju okrevanja tudi na drugih področjih, denimo trgu nepremičnin in dela, je, da bo ameriška centralna banka (Fed) decembra dvignila obrestno mero, v očeh vlagateljev že skoraj gotovo. Vprašanje tako ostaja, kako hitro bo Fed dvigoval obrestno mero v prihodnjem letu. Skladno s temi pričakovanji in izboljšanimi gospodarskimi obeti je zahtevana letna donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic poskočila z 1,8 proti 2,3 odstotka, njihova cena pa je padla za 2,7 odstotka.

Spodbudni podatki prihajajo tudi iz Kitajske. Nacionalni statistični urad je namreč objavil podatek, da so se dobički podjetij oktobra povečali za kar 9,8 odstotka v primerjavi z letom prej. Občutno povečanje je bilo zaznati v surovinski industriji, kjer so dobički v panogi premogovništva v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasli za kar 112,9 odstotka, v panogi železarstva pa za kar 310,2 odstotka. Ključen razlog je v rasti cen surovin. Pri premogu je letošnja rast cene predvsem posledica kitajske omejitve dovoljenega obsega proizvodnje (na Kitajskem proizvedejo približno 47 odstotkov vse svetovne proizvodnje premoga), ki je veljala do nedavnega.

Dobri podatki o proizvodnji prihajajo tudi iz Japonske. Indeks aktivnosti v proizvodnem sektorju (PMI) je novembra že tretji zaporedni mesec dosegel vrednost nad 50, kar nakazuje na krepitev japonskega gospodarstva. Tamkajšnjim izvoznikom je v zadnjih mesecih pomagal tudi padajoči jen, ki je od septembra glede na ameriški dolar izgubil okoli 8 odstotkov vrednosti.

Nekaj več zanimivega dogajanja je bilo v zadnjih dneh zaznati tudi na slovenski borzi, kjer smo lahko zaradi objave rezultatov videli kar nekaj večjih premikov. Med pozitivnimi velja omeniti delnice Cinkarne Celje, ki so od objave rezultatov pridobile kar 30 odstotkov vrednosti, med negativnimi pa delnice Krke, katerih tečaj je od objave rezultatov upadel že za 5,5 odstotka.

Med tujimi podjetji lahko izpostavimo delnico švicarskega biofarmacevta Actelion, ki je na podlagi novice, da se za njegov prevzem zanima ameriški farmacevtski velikan Johnson & Johnson, pridobila dobrih 16 odstotkov vrednosti. Glede na trenutno nizke obrestne mere in ogromna denarna sredstva, ki jih imajo podjetja v bilancah, lahko pričakujemo, da se bo aktivnost prevzemanja podjetij nadaljevala tudi v prihodnje.