Sporazum razume vsak minister po svoje, ministrica za zdravje ga razlaga drugače kot predstavniki Fidesa Takšnega dokumenta pač ni mogoče sprejeti, je slišati v koalicijskih vrstah. Tako naj bi cel kup vprašanj Kolar-Celarčevi včeraj zastavil tudi Cerar. Odločitev o nadaljnji usodi sporazuma z zdravniki je vlada preložila na prihodnji teden, ministrica za zdravje pa mora do tedaj natančneje pojasniti posamezne določbe, vključno s finančnimi posledicami. Tudi v Cerarjevih vrstah naj bi namreč menili, da njeno navajanje, kako bo dogovor z zdravniškim sindikatom proračun obremenil za 40 milijonov evrov, ni temeljilo na verodostojnih izračunih oziroma »ni bilo na mestu«. Prav tako bo treba ugotoviti, ali je z dogovorom posegla v enotni sistem plač v javnem sektorju.
Vsebina dogovora med ministrico in predsednikom Fidesa Konradom Kuštrinom tudi kaže, da so vladni pogajalci posebej sporne točke javnosti prikrili. Sindikatu so na primer v celoti popustili pri zahtevah po znižanju praga, pri katerem lahko začnejo družinski zdravniki in pediatri odklanjati nove paciente. Prav tako naj bi se menda ministrica v pogovorih s koalicijskimi partnerji izgovarjala, da so nekatere rešitve dorečene v prilogi k sporazumu, vendar te priloge ni nikjer oziroma je nihče ne pozna.
Odklanjali bi lahko tudi otroke
Del koalicije se vse glasneje sprašuje tudi, kako bo sporazum vplival na bolnike. Več kot polovica družinskih zdravnikov bi lahko z naslednjim letom odklanjala dodatne paciente, so že med pogajanji v času stavke ugotavljali v zdravstveni blagajni. Zbali so se, da bi bolnikom to povzročalo podobne težave, kot so jih ponekod že imeli pri izbiranju ginekologa in zobozdravnika. Ministrica Milojka Kolar Celarc je v tednu pred sporazumom zatrjevala, da v tem delu še niso usklajeni in da iščejo kompromisno rešitev. V dokumentu, ki so ga parafirali v torek, je nova meja obremenjenosti, pri kateri lahko zdravniki svoja vrata zaprejo, natanko taka, kot so jo zahtevali v Fidesu. Kar bi pomenilo, da bi lahko nove paciente, celo malčke, zavračali ob bistveno manjšem številu obstoječih pacientov kot zdaj. V sporazumu je sicer nekaj varovalk, med drugim dodatno preverjanje določb o tovrstni možnosti odklanjanja dela.
Socialni demokrati, ki so premierju Miru Cerarju poslali svoje pripombe k sporazumu, so dogovor o odklanjanju pacientov označili za nesprejemljiv. Dvomijo tudi, da bo uveljavljanje standardov in normativov, kot so ga zastavili Fidesovi in vladni pogajalci, čakalne dobe kaj skrajšalo.
Milojki Kolar Celarc se ministrski položaj resno maje. Vodilni predstavniki vladajočih strank poudarjajo, da je odločitev o ministričinem odhodu v rokah predsednika vlade in da na včerajšnjem koalicijskem sestanku tega vprašanja niso odprli. Vendar v koalicijskih vrstah ni osamljeno prepričanje, da se lahko vlada iz zapletene situacije, ki je nastala zaradi ministričinega parafiranja sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides, izvije le, če bo Kolar-Celarčeva zapustila ministrski položaj.
Pogajanja s Fidesom in tudi z vsemi sindikati javnega sektorja naj bi po teh razmišljanjih vzel v roke bodisi predsednik vlade Miro Cerar bodisi trojica predsednikov vladnih strank (poleg Cerarja torej še prvak SD Dejan Židan in prvi mož stranke upokojencev Karl Erjavec). »Položaj je tako resen, da zahteva oblikovanje pogajalske skupine na najvišji ravni,« je mogoče slišati v koalicijskih vrstah. Nekateri pa dopuščajo, da bi to vlogo prevzeli »profesionalni pogajalci«, torej tisti, ki sistem najbolj obvladajo.
Tudi sogovorniki, ki menijo, da Kolar-Celarčeva s parafiranjem sporazuma o začasni prekinitvi stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni prestopila pooblastil in da ji torej zaradi tega ni treba oditi iz vlade, dvomijo, da bo do sredine decembra pripravila reformne ukrepe, kar je od nje zahteval tudi predsednik vlade.
Možnost dodatnih zamenjav ministrov?
Tako v SD kot v DeSUS zagotavljajo, da njihovi ministri sporazuma, kakršnega je parafirala ministrica Kolar-Celarčeva, ne bodo podprli. Verjamejo, da ga tudi ministri SMC ne bodo izglasovali. Če bi se to vendarle zgodilo, je predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj že napovedal, da je pogajanj z javnim sektorjem konec. V primeru, da bi poslanci 215 milijonov veliko proračunsko luknjo vendarle zapolnili s pomočjo interventnega zakona, bodo javni uslužbenci odšli na ulice. Kar pa bi, kot se zavedajo tudi v koalicijskih vrstah, ogrozilo obstoj sedanje vlade in ne le ministrovanja Kolar-Celarčeve. Če pa bo vlada zavrnila podpis sporazuma, bo s tem ministrici za zdravje izrazila nezaupnico. V obeh primerih bi torej morala ministrica za zdravje po mnenju nekaterih naših sogovornikov oditi. Zato bi bilo morda bolje, da se za odhod odloči že prej.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi lahko slovo Kolar-Celarčeve sprožilo zamenjavo še katerega od ministrov. Sredi decembra se namreč napoveduje obravnava interpelacije, ki jo je proti ministrici za delo iz vrst SD Anji Kopač Mrak vložila SDS, neredki pa so naklonjeni tudi odhodu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca (DeSUS). A je med Socialnimi demokrati mogoče slišati, da svoje ministrice ne nameravajo žrtvovati zato, da bi »slabo delo ministrov iz vrst SMC bilo videti manj slabo«.
