Kandidatka zelenih na ameriških predsedniških volitvah Jill Stein poskuša skupaj s somišljeniki doseči pregled glasovanja v treh ključnih zveznih državah, kjer je zmagal republikanski kandidat Donald Trump, in sicer v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu. Te imajo skupaj dovolj elektorskih glasov, da bi z zmago v vseh treh predsednica postala demokratska kandidatka Hillary Clinton. Steinova pravi, da ji ne gre za zmago Clintonove, ampak za poštenost sistema, in je za svoja prizadevanja že prejela tri milijone dolarjev podpore, ki jih bo več kot potrebovala, če se poda na sodno pot.
Steinova se sklicuje na poročanje revije New York o analizah akademikov in aktivistov, ki naj bi kazale na nelogične vzorce v volilnih rezultatih. V Wisconsinu denimo naj bi šlo Trumpu bistveno bolje v okrožjih, ki so za volitve uporabljala elektronske naprave, kot v sosednjih podobnih okrožjih, kjer so uporabljali papirnate glasovnice, ki jih je mogoče spraviti in ponovno prešteti. Zato Steinova predlaga tako pregled volilnih aparatov kot ponovno štetje papirnatih volilnic, kjer jih pač imajo – načini glasovanja se v ZDA razlikujejo tudi znotraj posamezne zvezne države. Najbolj priznani ameriški medijski statistik Nate Silver nasprotno trdi, da nepojasnljivih odstopanj v rezultatih ni. Nastajala naj bi tudi ločena študija o volilnih izidih, ki jo bo skupina akademikov predstavila kongresu.
Steinova ima kot predsedniška kandidatka stranke pravico zahtevati pregled glasovanja, a se ji mudi. V Wisconsinu se rok izteče že danes. Demokratska stranka teh prizadevanj ni podprla, prav tako ne Clintonova, ki je po zadnjem štetju dobila več kot dva milijona glasov več od Trumpa. V taboru slednjega se muzajo, ker pregled glasovanja zahtevajo tudi privrženci Clintonove, pred volitvami pa so kritizirali Trumpa, ko je govoril, da je sistem nepošten.
ZDA imajo travmatično izkušnjo s ponovnim preštevanjem glasov na volitvah, in sicer iz leta 2000, ko se je spor okoli Floride končal na vrhovnem sodišču, in to 37 dni po volitvah. ba
