Če ne bo večjih presenečenj, se bo v prvi polovici leta 2018 v Vrbini pri Krškem začela gradnja odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO), ki bo trajala tri leta. V letu 2021 naj bi se že začelo poskusno delovanje odlagališča. Ker pa se hrvaška stran še vedno ni določila, ali bo odlagališče gradila skupaj s Slovenijo ali sama nekje na svojem ozemlju, slovenska stran vzporedno pripravlja dokumentacijo za dva scenarija gradnje odlagališča, pojasnjujejo v agenciji za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO), ki letos praznuje 25 let delovanja.
Priprave na oba scenarija
Kot pojasnjuje vodja projekta gradnje odlagališča NSRAO Janja Špiler, bo po osnovni različici, vredni 157,5 milijona evrov, v Vrbini odložen le slovenski del odpadkov, torej polovica NSRAO, ki nastaja v krški nuklearki, ter radioaktivni odpadki iz industrije, raziskovalne dejavnosti in medicine. Po investicijskem programu se finančna konstrukcija zapira s sredstvi iz sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, slabih 20 odstotkov pa zagotavlja državni proračun.
Če bo na osnovi meddržavne pogodbe prišlo do dogovora s Hrvaško, bodo zmogljivosti odlagališča povečane z enega na dva silosa in bo na njem odložena tudi polovica odpadkov iz NEK, za katere je odgovorna Hrvaška. Po tej različici, vredni 178,2 milijona evrov, bi slovenski delež znašal okrog 98 milijonov evrov, torej nekoliko več kot polovico, in sicer zaradi že omenjenih malih povzročiteljev radioaktivnih odpadkov. Njihove odpadke ARAO trenutno skladišči v centralnem skladišču v Brinju pri Ljubljani.
Po potrditvi lokacije za gradnjo odlagališča NSRAO v letu 2009 in potrditvi investicijskega programa leta 2014 so bila v lanskem letu zagotovljena vsa potrebna zemljišča, opravljene pa so bile tudi terenske raziskave. »Te se ujemajo z že zbranimi podatki in potrjujejo, da je lokacija primerna za gradnjo izbranega pripovršinskosilosnega tipa odlagališča,« dodaja Špilerjeva. Opravljene so bile dodatne analize poplavnosti območja, ki kažejo, da lokacija tudi ob najhujših možnih poplavah ni ogrožena. V zaključni fazi je presoja vplivov na okolje, izdelan je osnutek varnostnega poročila, poteka pa razpis za pripravljalna dela na platoju za odlagališče, ki naj bi se začela še letos, pojasnjuje direktor ARAO dr. Tomaž Žagar.
Dvajset gramov na leto na prebivalca
Po besedah Špilerjeve vzporedno potekajo tudi aktivnosti za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov, ki ima pri odlaganju pomembno vlogo, saj pomeni prvo od pregrad pri izolaciji odpadkov od okolja. V kratkem bo izdelan tudi prvi prototip zabojnika. »Koncept odlaganja NSRAO temelji na večpregradnem sistemu. Skladiščeni odpadki so že zdaj pakirani v kovinske sode. Ti bodo nato vstavljeni v betonske zabojnike (dimenzij dva krat dva metra in v višino 3,3 metre), nato pa zaliti s polnilno malto. Zabojnike se nato s posebnim dvigalom spusti v betonski silos, praznino med zabojniki pa se zapolni z betonom. Silos bo zgrajen v nepropustnih plasteh zemlje. Tak večpregradni sistem zagotavlja dolgoročno varnost,« dodaja Špilerjeva.
Na leto v Sloveniji pridelamo dvajset gramov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na prebivalca. Devetdeset odstotkov jih nastane v krški nuklearki, kjer uskladiščijo od 30 do 40 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov na leto (NEK mora zanje do gradnje odlagališča poskrbeti sam), preostali delež predstavljajo odpadki iz raziskovalne dejavnosti, industrije in medicine. Zanje v okviru javne službe poskrbi ARAO, ki poleg načrtovanja in gradnje odlagališča NSRAO opravlja tudi nadzor, upravljanje in vzdrževanje zaprtih odlagališč na območju rudnika Žirovski vrh.
