Na Hrvaškem je stopila v drugo polovico prve sezone serija Novine v režiji Daliborja Matanića, prvotno navdušenje nad nadaljevanko, ki spremlja delo na časopisu na eni strani in tajkunske mahinacije na drugi, pa še kar ne pojenja. Matanić, ki je bil v okviru monografskega festivala Nagrada Darko Bratina prav te dni nagrajen v Izoli, je pokazal, da lahko tudi danes posnameš lokalno zgodbo, ki bo delovala na širšem teritoriju nekdanje Jugoslavije in ki se po produkciji kljub nižjemu proračunu lahko primerja denimo s kakšnimi skandinavskimi vzorniki. Še bolje pa je to, da lahko tematiko, ki jo obdeluje, gledalci zaradi njenega realizma in nepretiravanja sprejmejo kot nekaj mogočega, kot nekaj, kar ni privlečeno za lase.
Ko je Televizija Slovenija napovedala novo serijo Več po oglasih, ki bi bila lahko v marsičem podobna seriji Novine, in objavila ekipo, ki jo pripravlja, višja pričakovanja niso bila neumestna. Avtor serije, ki se prodaja kot serija o dogodkih, ki pripeljejo do »velike zgodbe« za medije, je Jonas Žnidaršič, ki v njej tudi igra, režiral jo je Vinci Vogue Anžlovar, v njej pa nastopa še kup znanih igralcev, med katerimi so v ospredju Primož Bezjak, Dario Varga, Maruša Majer, Peter Musevski, Jernej Šugman, Vlado Novak, Jure Henigman in Primož Pirnat. Teren je bil pripravljen dobro, kaj je ekipa na njem zgradila, pa je drugo vprašanje.
Vrtiljak likov
»Večino ljudi ob kratkih in jedrnatih dnevniških prispevkih vedno zanima, kaj se je v resnici zgodilo in kako. Zapletena in običajno umazana ozadja novic dneva razkrivamo v novi izvirni nadaljevanki,« so pred začetkom serije zapisali na RTV Slovenija, kjer so obljubili vrtiljak značajev glavnih likov, njihovih majhnih in velikih zgodb, občutenj in doživljanj, ki se bodo vedno znova prepletali in se povezovali v veliko zgodbo. In če kaj, je Več po oglasih za zdaj res predvsem vrtiljak. Natančneje 25-minutni vrtiljak, v katerem je še najbolj jasno to, da je glavni junak šolski učitelj šaha Jure Planinšek (Bezjak), stranski igralci okoli njega pa skorumpirani podjetniki, cerkveni finančniki, seksi mladenka in žena v krizi identitete.
Več po oglasih ni serija Novine, je pa med eno in drugo serijo vseeno kar nekaj podobnosti. Vsaka od njiju se namreč na svoj način ukvarja z mediji in skorumpiranimi podjetniki, vzporednice pa je mogoče potegniti tudi v vizualnem delu. Kar je Matanić naredil iz Reke, Vogue Anžlovar poskuša v sicer bistveno manjšem obsegu narediti iz Ljubljane, tako v eni kot drugi seriji pa svoje, ko gre za sceno, odigra bar, v katerem se zbirajo glavni liki. A se primerjave tu bolj kot ne ustavijo. Več po oglasih, kot že rečeno, pač niso Novine, kaj natančno so, pa bo pokazal čas. Jasno je le to, da videz, ki ga ima Anžlovarjeva serija sicer dovolj, še vedno ni vse.
