Z razvojem digitalne tehnologije in gibanj za lokalno pridelavo ter kupovanje hrane prihaja socialno podjetništvo do novih načinov poljedelstva kot sestavnega dela urbanega življenja. Vrt na rečni platformi, ki pluje po reki Hudson, možnost najema vrta v profesionalno oskrbovani topli gredi na strehi poslovne zgradbe v nizozemskem Rijsburgu, hidroponske minikmetije v prodajalnah nemškega trgovca Metro, robotizirana prodaja kebaba iz ekološko pridelanega mesa v Londonu, urbani vinogradi v enem najbolj zanemarjenih okolišev Clevelanda, s sončno energijo gnani električni tricikli za razvoz hrane v Amsterdamu
Ustvarjalna domišljija inovativnih načinov urbane pridelave in distribucije hrane cveti kot še nikoli. Greenbiz, ameriški medij za trajnostni posel in tehnologijo, poroča, da so v letu 2013 v Veliki Britaniji za etično pridelano hrano porabili 8,4 milijarde funtov (9,7 milijarde evrov), kar je pomenilo 8,5 odstotka gospodinjskih izdatkov za hrano. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano vzgaja zelenjavo, sadje in živali v mestih že 800 milijonov ljudi in s tem proizvede od 15 do 20 odstotkov svetovne zaloge hrane.
Kriza kmetijstva na Japonskem
Urbanizacija, nizka stopnja rodnosti in starajoče se prebivalstvo kritično praznijo japonsko podeželje in njegove kmetije. Za kmetovanje se zanima le še malo mladih, službe si raje iščejo v mestih. V zadnjih dvajsetih letih so se neobdelane kmetijske površine v deželi vzhajajočega sonca povečale skoraj za dvakrat. Prehranska samooskrba je kritično ogrožena, država je na robu odvisnosti od uvoza hrane, skoraj 60 odstotkov je kupujejo v drugih državah. Vlada zato od leta 2009 s posebnim programom usmerja mlade nezaposlene v delo na kmetijah, z enim najnovejših projektov pa poskuša kmetijstvo spodbujati tudi z naprednimi tehnološkimi rešitvami oziroma z intenzivnejšo uporabo avtomatiziranih strojev in robotike. Po eni strani poskušajo s tem pomagati starajočim se, telesno čedalje šibkejšim kmetom, po drugi strani pa želijo vzpostaviti nove načine kmetovanja, pri katerih je potreba po človekovem fizičnem delu čedalje manjša.
Fujitsu, četrto največje svetovno podjetje za IT-storitve in opremo, se je lotil gojenja solate na velikih vertikalnih strukturah. Motiv njegovega vstopa v gojenje zelenjave ni morebitni nov vir dohodka. »Naše kmetovanje je mišljeno kot nujni korak v prepričevanju kmetov, da začnejo uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije,« pravijo v tokijski družbi.
Žetev riža sredi Tokia
Več japonskih kmetijskih podjetij je že začelo uporabljati robote, zelo urbano podjetje pa se je usmerilo v prepričevanje ljudi, naj se posvetijo kmetovalski karieri. Na sedežu tokijske kadrovske in zaposlitvene multinacionalke Pasona so v skrbi za dobro počutje zaposlenih, njihovo inovativno razmišljanje in ustvarjanje pridelovalskega občutka skupnosti leta 2010 razvili pravo urbano kmetijo. Na 4000 kvadratnih metrih devetnadstropne upravne zgradbe v središču Tokia raste več kot 200 različnih rastlin in pridelkov. Balkone krasijo cvetje in sadje, s stropov pisarn rastejo paradižniki, po sejnih sobah uspevajo zelišča, sredi vhodne avle pa se razteza polje riža in brokolija. Zaposleni sodelujejo pri pobiranju pridelkov, ki jih pripravijo v kuhinji in postrežejo v jedilnici družbe.
»Izvršni direktor Pasone Jasujuki Nambu je želel v središču Tokia postaviti objekt, s katerim bi med mestnimi urbanisti spodbudil razmišljanje o kmetovanju,« pravi arhitekt Jošimi Kono, ki je projektiral urbano kmetijo Pasone. Poleg zaposlenih so k vzgajanju zelenjave vabljeni tudi njihove družine in obiskovalci podjetja. Trikrat na leto povabijo skupine osnovnošolcev, da posadijo riževo polje. Zaposlenim in zainteresiranim Tokijčanom ponuja Pasona tudi tečaje kmetovanja.
Poslanstvo podjetja se ne omejuje le na japonsko prestolnico, saj ima na zahodu države majhno kmetijo, na kateri izvaja šestmesečne tečaje o kmetijskih poklicih in trgovanju. Doslej je ta podjetniški program končalo več kot 200 ljudi, nekateri od njih pa so ostali v tem okrožju in postali pravi kmetje. Za Pasonin koncept urbanega kmetovanja se začenjajo zanimati tudi v drugih velemestih. Pred kratkim se je zanj ogrelo podjetje iz središča Londona, o ideji o takšnem načinu urbanega kmetijstva pa razmišljajo tudi v Dubaju.
