V Mladiki se napoveduje ostro prerivanje za vodenje diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP). V ponedeljek se je namreč iztekel rok za prijavo na kar dvanajst veleposlaniških mest, ki se bodo izpraznila prihodnje leto, med njimi za mesto veleposlanika v Washingtonu, Moskvi, Berlinu in na Dunaju ter za vodjo stalnega predstavništva pri OZN v New Yorku. Ker Slovenija odpira diplomatsko predstavništvo v Iranu, je bilo razpisano tudi mesto veleposlanika v Teheranu. Prav tako se bosta sprostili dve mesti generalnih konzulov (v Münchnu in Trstu).
Vendar na internem razpisu niso bila objavljena vsa mesta, ki se izpraznijo prihodnje leto. Kot so nam potrdili na MZZ, se v domovino vračata tudi veleposlanik v Bernu Franc Mikša in vodja stalnega predstavništva pri OECD v Parizu Iztok Jarc. Kmetijskemu ministru v prvi Janševi vladi namreč februarja poteče že osem let službovanja v tujini – preden je odšel v Pariz, je bil veleposlanik v Londonu. To, da omenjeni mesti nista bili objavljeni na internem razpisu, nakazuje, da ju bosta zasedla nekarierna (pogodbena) diplomata oziroma diplomata iz tako imenovane politične kvote. Kar potrjujejo tudi navedbe MZZ. »V primeru, ko se predstojnik odloči za imenovanje nekariernega vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata, prostega delovnega mesta ni treba objaviti z notranjo objavo, ki je namenjena samo uslužbencem MZZ,« so zapisali.
Po zakonu je lahko nekariernih vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev največ desetina oziroma pet veleposlanikov ali generalnih konzulov. Njihovo usposobljenost po navedbah MZZ preveri stalna avtonomna strokovna komisija, ki je imenovana s sklepom vlade in jo trenutno vodi profesorica na katedri za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk. Po vrnitvi Marte Kos Marko iz Berlina in Andreja Rahtena z Dunaja bosta v kvoti nekariernih diplomatov ostala le še dva vodja DKP: Jelko Kacin, ki vodi slovensko stalno predstavništvo pri zvezi Nato v Bruslju, in generalni konzul v Monoštru Boris Jesih.
Kar pomeni, da bo odprt prostor za tri nove pogodbene diplomate. Kot je mogoče slišati v diplomatskih vrstah, naj bi v tujino v okviru te kvote ponovno odšla Marta Kos Marko, položaj vodje predstavništva OECD v Parizu pa naj bi pripadel sedanji državni sekretarki na finančnem ministrstvu Ireni Sodin.
Podaljšali mandat veleposlaniku Tonetu Kajzerju
Nekateri veleposlaniki, ki jim prihodnje leto poteče štiriletni mandat, si želijo, da bi jim bivanje v tujini za leto ali dve podaljšali. A zunanji minister Karl Erjavec se je doslej za to odločil le v enem primeru. Kot so nam povedali na zunanjem ministrstvu, »je določeno, da se za eno leto podaljša mandat vodji veleposlaništva v Köbenhavnu«. To pomeni, da na Danskem še naprej ostaja Tone Kajzer, ki je bil medijsko najbolj izpostavljen v času druge Janševe vlade, ko je bil državni sekretar v premierjevem kabinetu (tja se je preselil po zaprtju diplomatsko-konzularnega predstavništva na Finskem). Janez Janša je namreč v začetku leta 2013 iz pogajanj s Hrvaško glede Ljubljanske banke izključil zunanjega ministra Erjavca in to nalogo zaupal Kajzerju, s čimer je po mnenju naših sogovornikov iz diplomatskih vrst Erjavcu pravzaprav (nenamerno) naredil uslugo. Tako je namreč memorandum, ki zadeve z Ljubljansko banko ni rešil v skladu s slovenskimi pričakovanji, s takratno hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić parafiral Kajzer.
Preverjanje razpoloženja v Mladiki kaže, da je veliko zanimanje za veleposlaniško mesto v Washingtonu, kamor naj bi vleklo tudi nekatere Erjavčeve najožje sodelavce. Prav tako je mogoče slišati, da naj bi eno od pomembnih veleposlaniških mest pripadlo vodji sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje Francu Butu, ki je bil pred vrnitvijo v notranjo službo veleposlanik v Beogradu. Vodenje stalnega predstavništva pri OZN v New Yorku naj bi menda zanimalo državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Darjo Bavdaž Kuret, nekdanji vodja stalnega predstavništva pri EU v Bruslju Rado Genorio pa naj bi odšel na mesto veleposlanika v Belgiji.
