Življenje brez mesa na krožniku v obliki vegetarijanstva ali veganstva, ki je še nekoliko bolj radikalna oblika brezmesne prehrane, je postalo povsem samoumevno in družbeno sprejemljivo. Pa tudi moderno, kar dokazuje vse večje število raznih gostinskih obratov, ki ponujajo hrano brez trohice živalskih sestavin. Tudi brez jajc, mleka, sira, medu in drugih živalskih proizvodov. Ta hip je mogoče pomalicati vegansko kulinarično produkcijo, ki se oglašuje kot izključno veganska, v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju in na Bledu, vendar je za zdaj bolj kot ne omejena na lokale s hitro prehrano, na gostilne s kosili ali na dostavo juh, sladic in sendvičev ter pripravo hrane po naročilu v obliki cateringov.
Med veganskimi specialitetami z naskokom prevladujejo vegeburgerji, ki razen izjem močno spominjajo na mesni okus svojih »pravih« sorodnikov, juhe, razne mineštre ter sladice, kreativne veganske kuhinje je malo, vendar lastniki lokalov z vegansko prehrano napovedujejo tudi naskok na ponudbo a la carte, ki je za zdaj pri nas še ni. Se pa pojavljajo veganske restavracije tudi v zasebnih vrtcih, veganski meni pa je na sporedu že tudi v kakšni industrijski menzi. Ena takšnih je tudi menza Cankarjevega doma, kjer so kuharicam z nasveti, kako pripravljati veganske specialitete, pomagali tudi zaposleni.
Vegeburger
»Veganskih restavracij res ni veliko v primerjavi z vsejedimi restavracijami, jih je pa kar veliko v primerjavi z drugimi državami ali v primerjavi s preteklostjo, a je trend nedvomno zelo v porastu. Ni pa šlo za zdaj dlje od hitre prehrane, čeprav so poskusi pred časom že bili, a se stvar ni obdržala,« o veganski ponudbi razmišlja predsednik Slovenskega veganskega društva Danijel Sušnik. Po njegovem mnenju je veganstvo trenutno del pop kulture, pri tem gre manj za ideologijo in bolj za modo. Dokaz za to je tudi vegeburgermanija, ki trenutno vlada v Sloveniji, in cene, saj nekatere izvedbe fižolovih polpet, oblečenih v bombete, skupaj z omako in zelenjavo stanejo tudi 8 evrov.
»Veganstvo se na žalost še vedno povezuje z drago prehrano, kar pa ni več res. Fižol je cenejši kot meso. Kolikor je dobro, da je veganstvo popularno, je slaba stvar, da trgovci to izkoriščajo in navijajo cene, kar je nesmisel. Tudi to ni res, da vegani za hrano porabimo več kot vsejedci. Sam porabim precej manj,« pravi Sušnik, ki poleg predsednikovanja društva doma skrbi za povsem nenavadnega hišnega ljubljenčka, čisto pravega pujsa. Slovenski vegani vsako leto organizirajo vegefest, zadnja izvedba se je iz tradicionalnega prizorišča v Mostecu preselila v središče Ljubljane in takoj postala uspešnica, tudi med tistimi, ki prisegajo na uravnoteženo mesno prehrano, ob petkih pa organizirajo »vege petke« v obliki predstavitev veganske prehrane po vsej Sloveniji.
Vsak mesec se lahko radovedneži in tisti, ki radi preskušajo svoje telesne zmogljivosti v veganskem društvu, prijavijo na 30-dnevni veganski izziv v obliki predavanja, vsakodnevnih receptov in zaključnega dogodka.
Tudi pravi moški je lahko vegan
Razlogi, zakaj se ljudje odločajo za veganstvo, so različni. Eni zaradi prezira do klavniške prehrambne industrije, drugi zaradi zdravja. Alergiji na gluten in laktozo sta tudi dva izmed razlogov. V anketi, ki sta jo po družbenih omrežjih naredila Ben in Emily, vegana iz Kalifornije, je največ jedcev z jedilnikov črtalo živila živalskega izvora zaradi etičnih razlogov, 20 odstotkov zaradi zdravja, 30 odstotkov je postalo veganov v obdobju zadnjega leta, več kot deset let pa je veganov le 10 odstotkov vprašanih. 30 odstotkov je takšnih, ki so skočili v veganski svet naravnost iz sveta, v katerem so jedli tudi živali, nekaj več kot 60 odstotkov pa je bilo že prej vegetarijancev.
Zanimiv je podatek, da je med svetovnim veganskim prebivalstvom kar 70 odstotkov žensk, po besedah Danijela Sušnika je v Sloveniji to razmerje nekoliko večje v korist moških, saj naj bi bilo približno 40 odstotkov veganov moških. »Ženske so za takšne stvari nekako bolj dojemljive. Ni rečeno, da nisi pravi moški, če nisi mesojedec. Z lahkoto lahko rečeš, sem odgovorna oseba, imam popolno integriteto in ne bom več jedel mesa. Niso samo taki, ki so čustveni do živali. Tudi pravi moški je lahko vegan,« je rezultate ankete pokomentiral Danijel Sušnik.
Vegansko meso in veganski žurerji
»Naša vizija je, da se vegansko hrano čim bolj približa ljudem, s tem da se naredi hrano takšno, da je najboljši približek mesu, da bi ljudje čim manj pogrešali meso, mleko in jajca,« pravi Vesna Širca, ki je ena izmed treh lastnic franšize s hitro prehrano Loving hut v Sloveniji. Loving hut je sicer izum Ching Hai, novodobne gurujke in meditativne mojstrice, ki ima franšizno vegansko verigo restavracij s hitro prehrano po vsem svetu. Širčeva, ki se je za idejo o veganski gostilni navdušila na enem izmed seminarjev gospe Haijeve, pravi, da zanimanje za vegansko prehrano v Sloveniji nedvomno narašča in da tisti, ki prisegajo na meso, vidijo, da je tudi veganska prehrana privlačna in dobra.
Razlogi, zakaj pri nas ni a la carte restavracij z vegansko prehrano, vidi Širčeva v tem, da je osebje za zdaj še predrago, a vseeno že išče prostor, da bi gostilnico iz kombija na Viču preselila v pravo restavracijo. V nasprotju z Loving hutom, kjer stremijo, da bi bil okus vegeburgerja bolj podoben pravemu mesu, v bistroju ZaŽiv na Bledu prisegajo na prvinski okus svojih vegeburgerjev. Denis Žvegelj, ki ga javnost bolj pozna še iz veslaških časov, pravi, da so se mu na Bledu najprej smejali, ko je odpiral veganski bistro, danes se zdi Gorenjcem to nekaj čisto samoumevnega. Vegeburgerji so postali tako moderni in čislana roba, da je odprl še podružnico v Ljubljani. »Ni nujno, da je človek vegan, če poje en dober brezmesni obrok. Včasih se komu zdi čudno in nas primerjajo s kakšno sekto. Se pa zgodi, da žena vzame in potem poskusi še moški in reče, da je dobro. Pri nas ne želimo, da bi imel veganski burger okus po mesu tako kot v ZDA, zato tudi uporabljamo čim manj sestavin, kot je soja, ampak baziramo na domačih žitih, kot sta ajda in pira. Poleg burgerjev je največ povpraševanja po zavitkih, solatah in presnih sladicah,« pravi nekdanji veslaški as, ki si tudi želi, da bi odprl pravo a la carte vegansko restavracijo.
Kot pravi Žvegelj, hodi k njim več ljudi zaradi prepričanja, da je ubijanje živali nepotrebno, kot iz zdravstvenih razlogov. »Ogromno je mladih turistov, predvsem iz tujine. Vegani niso postali iz zdravstvenih razlogov, ampak tudi veliko žurirajo, jejo pa vsi vegansko, ker ne prenašajo ubijanja živali,« pravi Žvegelj.
Neopaženi
Poleg obilice obratov s hitro prehrano sta v Sloveniji tudi dve gostilni, kjer je mogoče naročiti izključno vegansko kosilo. Ena takšnih je gostilna D & J Dobro jem v Mariboru, ki jo vodi Maja Pipan. »Težko je, ker se je v obdobju hitre prehrane težko prilagajati okusu brez dodatkov in ojačevalcev okusa. Vsi stremijo k temu, da bi imela veganska hrana čim bolj podoben okus mesu. Mi tega nočemo. Na samem živilu se mora čutiti okus zelenjave, žit ali stročnic. Z vegansko hrano se včasih preveč komplicira,« pravi Maja Pipan, ki prisega na sestavine iz miroljubnega kmetijstva, priznava pa, da je med mladimi po tej hrani na Štajerskem, kjer je prašič še vedno kralj živali, slabo povpraševanje.
Tudi v gostilni Vegan Fresh, ki domuje na medvoškem klancu, prisegajo na pravi okus zelenjave, stročnic in žit. Edini pravi profesionalni kuhar, ki je razvajal jedce tudi v elitni restavraciji Mana v Ljubljani, zdaj pa v Medvodah skrbi za dobro počutje veganov, Marko Brinar, pravi, da je največji problem veganske kuhinje v kadru. »Vsi kuharji razmišljajo kot mesojedi. Ko morajo nekaj skuhati za vegane, to počno na način, da mora imeti veganska hrana podoben okus kot meso. Že klasične gostilne imajo težave s kadri, veganstvo pa ima med kuharji priokus strahu,« je prepričan Marko Brinar. Za zdaj imajo v gostilnici vsak dan kosila, jedilnike in recepture pa imajo pripravljene tudi za klasično a la carte vegansko restavracijo. Kot pravi, so odprti dva meseca, število ljudi, ki se krepčajo z veganskimi dobrotami, pa vztrajno narašča, še posebno ob koncih tedna.
»K nam hodi polovica ljudi, ki niso vegani. Pridejo poskusit. Zanimivo je, da je kar nekaj rednih strank starejših, ker ne smejo več jesti mastne hrane in svinjine, zato hodijo k nam. Zaradi zdravja, ne zaradi prepričanja. Ti ljudje bili prej sploh niso bili opaženi, ni jih bilo v nobenem predalčku ali statistikah, ker niso bili ciljna skupina, jih je pa veliko,« o potencialnih in občasnih veganih razmišlja Brinar.
