V drugi polovici prihodnjega leta naj bi začeli obnovo starega mestnega jedra, ki bo trajala deset mesecev, pravi novomeški župan Gregor Macedoni in dodaja, da se bo občina lotila obnove, tudi če v rokah še ne bo imela dokončne odločbe o sofinanciranju iz evropskih kohezijskih skladov, ki jo pričakuje v avgustu 2017. Da je zanimanje za enega prioritetnih in največjih občinskih projektov v tem mandatu izjemno, kaže tudi množica občanov, ki je pred kratkim do zadnjega kotička napolnila sejno sobo na rotovžu.
Poudariti želijo žlahtnost mesta
Prva in tudi najobsežnejša faza obnove zajema območje od Kandijskega mostu prek Glavnega trga do začetka Rozmanove ulice (pri Foto Asja), v drugi fazi sledi obnova Rozmanove ulice do nekdanjih severnih mestnih vrat pri knjižnici, tretja faza pa zajema območje kandijskega križišča in Kandijskega mostu z delom Pugljeve ulice. Po besedah Jurija Kobeta iz družbe ATELIERarhitekti, ki je prispevala zmagovalno idejno rešitev, izbrano na javnem natečaju v začetku leta, v stari del mesta ne želijo »vnašati ničesar revolucionarnega, ampak poudariti tisto, kar mesto dela žlahtno«.
Kot pravi, je ideja zasnovana na spomeniških smernicah in na prometni študiji, ki predvideva skrajno krčenje prometa v mestnem jedru. Prav to, koliko omejiti promet skozi Glavni trg in za koliko zmanjšati število parkirnih prostorov, je bil doslej glavni kamen spotike in tudi eden od pomislekov mnogih občanov na javni obravnavi. Po besedah Tomaža Slaka, predsednika urbanističnega sveta pri Mestni občini Novo mesto, je okrog 80 odstotkov prometa skozi mestno jedro tranzitnega. Z novo prometno ureditvijo, ki po Kandijskem mostu ne bo več omogočala vstopa v mesto, bi se tranzitnega prometa rešili, zmanjšali pa bi tudi število parkirnih prostorov na Glavnem trgu, kjer jih je trenutno okoli sto. »Izhodišče je približno dvajset parkirnih prostorov za kratkotrajno parkiranje, preostala se nadomestijo v krogu 500 metrov, to je v Kandiji, pa v bodoči garažni hiši na Novem trgu in drugod,« pojasnjuje Slak.
Po Kandijskem mostu le še iz mesta
Nova prometna ureditev predvideva vstop v stari del mesta zgolj skozi nekdanja severna mestna vrata pri knjižnici in mimo tržnice, kjer se vozišče spusti proti Glavnemu trgu, nato pa zavije mimo rotovža proti Kandijskemu mostu ven iz mesta. »To bo počasno vozišče. Pešec in kolesar bosta imela prednost pred avtomobilom,« pravi Slak. Po Kobetovih besedah takšna ureditev v Ljubljani odlično deluje, vendar »če želimo narediti mesto čim bolj prijazno za vse, bo morda treba revolucionarne premike najprej narediti v naših glavah«.
Načrt predvideva odstranitev nepotrebnih stopnic po Glavnem trgu, cestišče pa bodo toliko dvignili, da ga bodo čim bolj približali vhodom v objekte. Trg bo še vedno tlakovan z granitnimi kockami, ki pa bodo precej drugače obdelane in položene, brez nepotrebnih robov in lukenj. V celoti bo obnovljena javna razsvetljava, obeta se tudi nova zasaditev dreves.
Kot poudarja Slak, je projektiranje tako obsežne prenove dolgotrajen proces, poln spremenljivk, ena »hujših« bo najbrž arheologija. Ob tem zagotavlja, da bosta med gradnjo funkcionalnost in dostopnost javnih površin zagotovljeni, kar poleg stanovalcev seveda najbolj skrbi lastnike lokalov in trgovin na Glavnem trgu. Po Macedonijevih besedah naj bi projektanti končali svoje delo do 15. januarja, sledi razpis za izbiro izvajalca, občina pa že čaka na ustrezne evropske razpise za pridobitev kohezijskih sredstev, kjer pa je še precej neznank. Prva faza obnove je vredna 5,8 milijona evrov, občina računa na sofinanciranje v višini štirih milijonov evrov.
Med obnovo Glavnega trga bodo urejali tudi podzemno infrastrukturo. Predvidena je združitev infrastrukture, od meteornih voda in komunalne kanalizacije do vodovoda, električnih in telekomunikacijskih vodov v en koridor oziroma kolektor.
