Ljubljanski grafični center se ukvarja s štirimi dejavnostmi. Skrbijo za mednarodno grafično zbirko, načrtujejo in organizirajo grafični bienale, prirejajo razstave v prostorih na tivolskem gradu in vabijo umetnike v svojo grafično delavnico, kjer imajo zaposlenega grafičnega mojstra za globoki tisk, litografijo in sitotisk. Tako center lahko obišče domači ali tuji umetnik, živi v rezidenčnem stanovanju na podstrehi centra in ustvarja grafična dela (mape, knjige umetnika, grafične liste itd.), ki so nato na prodaj v MGLC.
Zadnjih trideset let
Na tokratni razstavi z naslovom Centri grafike: na presečišču znanja, vedenja in sodelovanja, ki bo v MGLC na ogled do 8. februarja 2017, so kustosi Božidar Zrinski, John Caperton in Ljiljana Tasić razstavili najpomembnejše grafike zadnjih tridesetih let. Podobno kot v Ljubljani imajo namreč zasnovano sodelovanje z umetniki tudi v Beogradu. V treh sobah so predstavljeni umetniki s svojimi primarnimi mediji (objekti, video, fotografija) in z grafično rešitvijo. Tako so Beograjčani želeli razširiti raziskovanje v grafiki, saj umetniki, ki v osnovi niso grafiki, razmišljajo drugače in dejansko najdejo nove vsebine in tehnike v grafični ustvarjalnosti. Beograjski grafični center med drugim vsako leto naroči uveljavljenemu umetniku oblikovanje koledarja. Na razstavi vidimo, kako je umetnik najdene objekte prevedel v grafično koledarsko podobo. Med umetniki, katerih dela so razstavljena, opazimo Anjo Jerčič, ki je bivala v Beogradu in ustvarjala v grafičnem centru.
Drugače je zasnovan The Print Center v Philadelphii. Nima grafične delavnice, ampak deluje kot producent. V bližnji ali širši okolici poiščejo zanimivega umetnika in ga povabijo k sodelovanju. Povežejo se z enim izmed grafičnih studiev, sklenejo pogodbo med njimi in umetnikom, ki tam ustvari recimo grafično mapo, ki jo nato založi in prodaja The Print Center. Imajo tudi stalne razstavne prostore, kjer prirejajo razstave uveljavljenih in novih grafičnih mojstrov. V Ljubljani se v treh sobah predstavljajo umetniki starejše generacije v dialogu z mlajšimi grafiki. Vidimo lahko, kako se nekateri slogovni izrazi ohranjajo skozi čas in kako so v današnjem času vse bolj rafinirani.
Trije koncepti
Zanimivo je, da je vsak center predstavil svoja dela po konceptu, kot si ga je zamislil njihov kustos. Tako lahko sledimo umetnikovi misli v prevodu iz medija v medij in raznovrstnosti vizualnega raziskovanja (Centar za grafiku), iskanju večnih slogovnih izrazov, ki izvrstno komunicirajo z gledalcem (The Print Center) in konceptualno zahtevnejši misli in preizpraševanju umetnika o grafičnem mediju in umetnosti (MGLC). Pozdravimo lahko tudi izpostavitev grafičnega mojstra, ki nam je ušel v pozabo (Gorazd Šefran). Ob tem je treba omeniti tudi knjige umetnika, ki so po letu 2000 popularizirale grafično ustvarjanje pri nas ter izjemno grafično mapo – Popolno belo in črno, nastalo v produkciji šestnajstih mednarodno uveljavljenih umetnikov.
Ljubljana se skuša z oblikovanjem rezidenčnega programa razviti v kompleksno in novo kulturno, izobraževalno in družabno središče. In ta razstava je začetek dogajanja, ki bo grafično umetnost in Ljubljano znova popeljalo do mednarodnega slovesa.
