Adventni venček, ki izvira iz poganskega običaja, predstavlja skupno točko poganstva, krščanstva in vsega vmes. Nikakor ne moremo prezreti dejstva, da so prazniki čas, ko si delimo enake želje, pričakovanja in upe za prihodnost, čas, ko se družina, pa čeprav morda le tistikrat na leto, zbere za isto mizo.
Adventni venček kot simbol prihoda in zmage
Čeprav adventni venček najpogosteje povezujemo z decembrskimi prazniki, mnogi ne poznajo njegove simbolike. Beseda advent izhaja iz latinskega adventus in pomeni prihod (ad pomeni naprej, ven ali vent pa je koren latinskega glagola veno, ki pomeni priti). Venci, poznamo jih v različnih oblikah, pa so simbol zmage in so že od časa starih Rimljanov nepogrešljiv del praznikov. Natančen izvor simbolike adventnega venčka še vedno ni popolnoma pojasnjen, običaj pa so Slovenci, od 80. let prejšnjega stoletja, prevzeli od predkrščanskih germanskih plemen.
Adventni venček načeloma še vedno radi kupimo, najustvarjalnejši pa ga izdelajo sami. »Trendi decembrske dekoracije se vsako leto spreminjajo. Navsezadnje jih narekujemo tudi mi. Stremim k temu, da so stvari elegantne in da zaobjamemo vso zadevo,« pove Miha Oblak iz ljubljanske Cvetličarne Oblak in se med pogovorom osredotoči na letošnji dizajn adventnega venčka. Vanj je letos vpletel baker, ki venčku doda večnost, plemenitost in moč.
Izdelava adventnega venčka
Za osnovo vedno izberemo različno zelenje. Oblak vsekakor priporoča jelko nobilis, pušpan ali tiso. Primeren je tudi zeleni ilex – božje drevesce, bor, vse skupaj lepo dopolnijo tudi suhe hortenzije. »Vzamemo navaden obroč, ta je lahko tudi iz žice. Okoli njega navijemo različne vrste zelenja. Močno povežemo, da se venček ne bo razrahljal, ko se bo zelenje posušilo,« pove Oblak in doda, da nekateri zelenje radi pobarvajo s pršilom v zlato, tudi v srebrno in belo barvo. »Ko imamo osnovo, zelen obroč, začnemo vanj zatikati storže. Navadno so kupljeni že na žicah, lahko jih pričvrstimo tudi z vročim silikonom.« Sam je uporabil naravne storže cedre, pobarvane z bleščicami v odtenku bakra, dodal je še plodove ilexa. »Odločil sem se za oranžne plodove, sicer so še rdeče barve.« Vse skupaj pa je zaokrožil z listi, izdelanimi iz bakra. »Poleg pride še bakrena vazica, v katero sem vstavil cvet orhideje, primerna je morda tudi vrtnica.« Prednost tovrstnega aranžmaja je zagotovo v njegovi trajnosti. Vsi elementi so naravni in posušeni zdržijo tudi več let. »Brez sveče v sredini lahko venček obesimo denimo nad vrata.« Bakrena vazica na mizi pa nas bo na praznike spominjala še dolgo v zimo.
Izberemo kakovostne sveče
Tradicionalni adventni venček, ta je lahko različnih oblik in velikosti, navadno sestavljajo tudi štiri sveče. »Vendar vse pogosteje ljudje adventni venček naročijo za dekoracijo decembrske mize. Zato je prav, da si vsaj ta čas v letu privoščimo malo več kiča. Seveda je to odvisno od vsakega posameznika,« pove sogovornik, ki prizna, da se je pri svojem aranžmaju zavestno odločil za uporabo le ene sveče. »Izbral sem sicer belo svečo, v različnih tradicijah pa so najpogosteje vijolične, kar ustreza barvi adventa. To je barva spokornosti in posta, pa tudi barva pričakovanja,« pripomni sogovornik. Sicer pa navadno prva sveča, ki jo bodo kristjani prižgali že to nedeljo, simbolizira pričakovanje ali upanje. Druga sveča simbolizira mir, tretja veselje, četrta sveča pa predstavlja ljubezen. »Kot sem zasledil, ponekod postavijo tudi peto svečo, navadno je bele barve, ki simbolizira ogenj,« pove sogovornik, ki ne pozabi svetovati, da izberemo kakovostne sveče. »Take, ki gorijo navznoter, ne da se vosek zliva čez rob.«
Če boste venček izdelali sami doma, lahko za dekoracijo uporabite krhlje suhega sadja, prostor bodo lepo odišavile tudi cimetove palčke ali nageljnove žbice. »Pri nameščanju sveč smo pozorni, da so te trdno vpete v obroč venca in da nad njimi ni zelenja, ki bi se lahko vnelo,« opozori Oblak, ki tudi svetuje, da prav lično in modno delujejo sveče v steklenih vazah, postavljene ob božično dekoracijo.
Ne pozabite na božično žito
Ravno tako je božično žito dekoracija, ki ne sme manjkati na praznični mizi. V preteklosti so verovali, da bo letina v prihodnjem letu obilnejša, če bodo pred božičem posejali mlado žito. Da nam bo božično žito v prazničnih dneh ozelenelo, ga moramo posejati ob pravem času. Najbolj priljubljen datum za setev božičnega žita je 13. december, to je god svete Lucije, ponekod pa ga sejejo tudi na god svete Barbare, 4. decembra, ali pa na Marijin praznik, to je 8. december. Pri času setve upoštevajmo, da ima seme za kalitev dovolj vlage in primerno temperaturo, pri višji temperaturi bo ozelenelo še hitreje. Navadno pšenico – seme je mogoče kupiti tudi v semenski vrečki v Semenarni – posejemo v plitve okrasne posodice. Seme enakomerno razporedimo v posodici, v katero smo predhodno nasuli plast zemlje, in ga rahlo vdelamo v zemljo ter zalijemo. Pazimo, da je zemlja primerno vlažna, da se ne izsuši. Namesto zemlje lahko uporabimo tudi debelejšo plast vate, ki jo pred setvijo dobro namočimo z vodo. Tudi tu seme enakomerno razporedimo po navlaženi vati in ga rahlo potisnemo vanjo ter skrbimo, da se ne izsuši. Ker seme že vsebuje zalogo hranil za začetno rast, bo uspevalo tudi v vati. Po določenem času bo začelo rumeneti, vendar ne tako zelo hitro. Ko žito ozeleni, ga navadno postavijo k jaslicam, lahko pa tudi na svetlo okensko polico kot lep zelen okras. Ker navadno zraste zelo visoko, ga lahko pristrižemo do želene višine. Načeloma pa žito pustimo rasti do svetih treh kraljev, nekateri ga pustijo celo do svečnice.
