To, da je Kitajska ta hip najbolj vroči vinski trg, vedo že vsi, od Jacka Maa do vinogradnikov iz Goriških brd, ki so letos poleti ponosno na Kitajsko poslali dva ladijska kontejnerja briškega vina, vrednega 200.000 evrov. Te dni so francoski mediji objavili novico, da je kitajsko podjetje za proizvodnjo pijač Huiyuan od leta 2014 do danes v Bordeauxu kupilo enajst vinskih kleti. Kitajci so posel izvedli tiho in očitno so natančno vedeli, kaj kupujejo. Vinske kleti so v okrožjih Graves, Pomerol in Saint-Emilion, se pravi v najboljših, res pa je, da med njimi ni takih, ki bi sodile v rang grand cru, temveč so srednjega do višjega srednjega razreda z vini, ki stanejo od deset do 400 evrov za steklenico. A so že napovedali, da bodo v Saint Emilionu in Médocu kupili tudi dražje lege.
V letu opice po dobre kupčije v Bordeaux
Kitajci imajo po podatkih Financial Timesa v lasti okoli 150 bordeaujskih vinogradov. Med lastniki je poleg drugih tajkunov tudi ustanovitelj Alibabe Jack Ma, ki ima v lasti vinograda Château Perenne in Château de Sours. Prav nakup slednjega v začetku tega leta je povzročil kitajski investicijski šok, ko so bogataši kot za stavo iskali bordeaujske vinograde za nakup. Tudi zato, ker je bilo to po kitajskem horoskopu v letu opice, ki pomeni dobičkonosne finančne investicije. Zato so vsi hoteli majhen vinograd v Bordeauxu, ki bo prinesel prestiž in dobiček. Čeprav se je kitajski bum v Bordeauxu začel že nekaj let prej, okoli leta 2010. Sedaj so Kitajci že tako profilirani kupci bordeaujskih vinogradov, da jih sedanji lastniki, ki se odločijo za prodajo, najprej ponudijo kitajskim nepremičninskim posrednikom. Navsezadnje je število bordeaujskih vinogradov v kitajski lasti še vedno zanemarljivo: v regiji je okoli 7000 vinogradov, torej Kitajci še niso popolnoma okupirali Bordeauxa. Kitajci ne kupujejo najboljših vinogradov; ker jih zanima tudi ekonomski izračun in je trenutno na Kitajskem dovolj že, če ima vino geografsko oznako Bordeaux, navadno kupujejo manjše družinske posesti nižjega in srednjega cenovnega razreda vina, ki ga seveda na Kitajskem prodajajo kot suho bordeaujsko zlato. Poleg vinogradov Kitajci kupujejo tudi négociante, francoske vinske trgovce.
Francozi pa na Kitajsko po vinski prestiž
Tudi zato Francozi trdijo, da Kitajci nimajo pojma o vinu, in je kitajsko-francoska vinska ljubezen obojestranska. Francozi odkrito priznavajo, da je kitajsko zanimanje za bordeaujske vinograde regijo prerodilo. Seveda, saj Kitajci popijejo 1,8 milijarde steklenic rdečega vina na leto, od tega okoli 60 milijonov bordeaujskega. Francozi pa še kako potrebujejo kitajske ljubitelje vina, pa naj jih imajo še za take nevedneže. Ali pa prav zato. Zato ni čudno, da imajo najprestižnejše bordeaujske vinske kleti svoje vinograde na Kitajskem. Denimo LVMH, vodilno svetovno podjetje za luksuz, ki ima v lasti blagovne znamke Moët & Chandon, Krug, Veuve Clicquot, Hennessy in Château d'Yquem, ima na Kitajskem visoko v gorah na meji s Tibetom ene največjih vinogradov v deželi. Tja so poslali svoje najboljše enologe in steklenico vina Ao Yun iz teh vinogradov prodajajo po 250 evrov. Tudi lastnik vinogradov Chateau Lafite Rothschild podjetje DBR je celo v povezavi s podjetjem v lasti kitajske vlade že leta 2008 na opuščeni plantaži arašidov na polotoku Penglai v provinci Shandong zasadil obsežen vinograd.
