V Splošni bolnišnici Celje se še dobro spomnijo 1. aprila pred desetimi leti, ko so začeli izvajati invazivno srčno diagnostiko in terapijo na novem koronarografu, za katerega je denar prispevalo več kot 13.000 posameznikov in 700 družb, društev in drugih ustanov.
Prvo leto so v laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko s tem dragocenim aparatom opravili 621 posegov in 159 dilatacij oziroma širitev zoženih koronarnih žil, v desetih letih pa so opravili že več kot 11.700 posegov in 3600 dilatacij. Kako pomemben je koronarograf za zdravljenje srčno-žilnih bolezni in diagnostiko, pove podatek, da jim uspe z njim rešiti življenje okoli 120 ljudem na leto.
Tako kot pri drugih invazivnih posegih v medicini se tudi kardiologi pri teh soočajo z zapleti. A podatek, da je v Celju zapletov v povprečju do pol odstotka glede na število opravljenih posegov, pomeni, da se lahko celjski interventni kardiologi postavijo ob bok kolegom kjer koli v Evropi in tudi v svetu. Prav to jih tudi opogumlja, da nadaljujejo začrtano delo oziroma želijo obseg dela v prihodnosti še povečati. Zato so delo laboratorija za invazivno srčno diagnostiko z zgolj dopoldanskih ur že razširili tudi na popoldan in na tak način čakalno dobo na posege z devetih skrajšali na manj kot tri mesece.
Zagotavljajo vso srčno diagnostiko
»V celjski regiji v povprečju doživi srčni infarkt okoli 500 ljudi na leto,« pravi Andrej Lipovšek, vodja laboratorija za invazivno srčno diagnostiko. A če je bila umrljivost pred dobrimi štirimi desetletji zaradi infarkta 30-odsotna, se je v zadnjih letih zmanjšala za polovico in je le še okoli 15-odstotna.
Strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar pravi, da je celjska bolnišnica med redkimi splošnimi bolnišnicami, kjer je kardiologom uspelo zagotoviti koronarografijo in vso drugo srčno diagnostiko ter tudi terapijo. »Odločitev za nakup koronarografa je bila pravilna, saj je sodobna medicina vedno bolj usmerjena v zdravljenje srčno-žilnih obolenj,« poudarja Vindišar. Želi, da bi lahko invazivno srčno diagnostiko zagotavljali pacientom 24 ur na dan, a so za to žal kadrovsko in še zlasti prostorsko omejeni.
Kako pomembna je kardiologija, predstojnik kardiološkega oddelka celjske bolnišnice Dragan Kovačić ponazori s številkami. »Letno se na našem oddelku, ki ima 33 postelj, zdravi okoli 2700 bolnikov, opravimo pa še 37.000 ambulantnih posegov, od tega približno 32.000 v ambulanti za tromboteste. Samo za primerjavo, letno zdravimo enako število bolnikov kot na kardiološkem oddelku v UKC Maribor, kjer imajo 51 postelj. Ležalna doba po infarktu je pri nas le štiri dni in je krajša kot v UKC Ljubljana,« pravi Kovačić.
Opravljali bi tudi operacije srca
Opozarja tudi, da se prebivalci starajo. »Zato si prizadevamo, da bi tudi v Celju dobili aparat za atrijsko defibrilacijo, prav tako si želimo, da bi tudi pri nas vstavljali posebne srčne spodbujevalnike, za kar smo že vložili prošnjo na zdravstveni svet. Želimo tudi pridobiti elektrofiziologijo, ki je na voljo le v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Kardiokirurgijo naša bolnišnica potrebuje in si jo zasluži, saj v druge kardiokirurške centre napotimo 300 ljudi na leto. Imamo ustrezno intenzivo in operacijske dvorane, zato sem prepričan, da lahko z minimalnimi sredstvi zagotovimo izvajanje kardiokirurških operacij, in sicer vsaj tako kakovostno kot drugje,« poudarja Kovačić.
Direktor bolnišnice Marjan Ferjan upa, da jim bo nov koronarograf tokrat kupilo ministrstvo za zdravje in ne bodo več odvisni zgolj od dobre volje donatorjev.
