Povolilna vročica ne popušča

V tednu, ki je bil bogat z objavami makroekonomskih podatkov najpomembnejših gospodarstev, je osrednjo vlogo odigral ameriški dolar (USD). Zelenec je namreč v razmerju do evra pridobil približno 2,5 odstotka, kar je najmočneje prispevalo k odlični tedenski donosnosti delniških trgov v evrih. Za visoko rast ameriškega zelenca je poskrbela ameriška povolilna vročica, saj vlagatelji po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo pričakujejo predvsem krepitev ameriške fiskalne politike in zmanjšanje regulatornih zahtev v bančno-finančnem sektorju. Posebej večja državna potrošnja naj bi še dodatno okrepila že tako razmeroma solidno gospodarsko okrevanje ZDA. Slednje bi od ameriške centralne banke (FED) zahtevalo višjo dinamiko dvigovanja osrednje obrestne mere, zato decembrski dvig v očeh vlagateljev ni več vprašanje, v ospredje pa prihaja analiza, koliko dvigov sledi v letu 2017. Prav pričakovanja o pospešeni dinamiki dvigov cene ameriškega denarja pa so odločilno vplivala na rast vrednosti USD.

Makroekonomski podatki niso kaj prida zaostali, prav nasprotno, le še okrepili so povolilno pozitivno vzdušje. Tako je oktobrska maloprodaja v ZDA pozitivno presenetila analitike, saj je z 0,8-odstotno rastjo presegla pričakovanja. Še bolj spodbudni so bili podatki s trga dela. Število novih zahtevkov za nadomestilo za čas brezposelnosti je namreč v tednu, ki se je končal 12. novembra, upadlo na 235 tisoč, medtem ko so analitiki pričakovali opazno večje število (257 tisoč). Da je ameriški trg dela res v odličnem stanju, dokazuje tudi podatek, da je bilo tako nizko število novih prosilcev za nadomestilo nazadnje doseženo v 70. letih prejšnjega stoletja. Nazadnje, število izdanih gradbenih dovoljenj ter začetih gradenj v ZDA, indikatorja, ki kažeta na aktivnost v nepremičninskem sektorju, sta v oktobru prav tako pozitivno presenetila in le še potrdila, da je gospodarska rast v ZDA robustna.

Evropa v preteklem tednu ni izrazito blestela. Nekoliko je razočarala nemška gospodarska rast v tretjem četrtletju, saj je z 0,2-odstotno rastjo zaostala za pričakovanji tržnih udeležencev (0,3 odstotka). A obeti, ki so ključni za kapitalske trge, nikakor niso slabi. Novembrska vrednost indeksa nemškega inštituta za raziskovanja ZEW o gospodarski rasti največjega evropskega gospodarstva v prihodnjih 6 mesecih namreč kaže, da so vlagatelji in analitiki precej bolj optimistični in da se bo okrevanje nadaljevalo ali celo okrepilo. Na makroekonomskem področju je rahlo pozitivno presenetila tudi tretja največja evropska ekonomija, Italija. Njena gospodarska rast je namreč v tretjem četrtletju znašala 0,3 odstotka, s čimer je malenkost presegla tržna pričakovanja (0,2 odstotka).

Da se z ugledom ni igrati, je v podjetniški sferi dokazal ameriški bančni velikan Wells Fargo. Nedavni škandal, ko se je razkrilo, da so zaposleni odpirali račune brez vednosti strank, je imel namreč občutne prodajne posledice. V oktobru je namreč število novih računov pri omenjeni banki upadlo za 27 odstotkov, v primerjavi z letom prej pa za kar 44 odstotkov. Dober glas res morda seže v deveto vas, slab pa očitno še dlje – v deveto deželo.

Ameriške volitve bodo sčasoma izgubile zalet. V ospredje bodo prišli ključni akterji in njihove obljube. Le od njih bo odvisno, ali se bo pozitivno vzdušje, ki je na kapitalskih trgih vladalo v zadnjih tednih, nadaljevalo.