S splošno in najpogosteje uveljavljeno davčno olajšavo, to je za vzdrževane družinske člane, do katere so upravičeni vsi zavezanci za plačilo dohodnine, si lahko zavezanec za enega otroka zniža dohodninsko osnovo za 2436 evrov in za drugega otroka za 2649 evrov. Velika večina ljudi dobro pozna to olajšavo in jo zagotovo izkoristi. Po navadi jo uveljavlja tisti od staršev, ki ima višje prihodke. Manj pa je znano, da si lahko posameznik zniža dohodnino na račun prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim sočasno varčuje za dodatno pokojnino, ki jo bo poleg javne pokojnine prejemal ob upokojitvi.

Varčevanje, ki prinaša davčno olajšavo

V Sloveniji je približno 500.000 zaposlenih vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Večina teh je prek odgovornih delodajalcev vključena v kolektivne sheme dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki zaposlenim v celoti ali delno tudi financirajo mesečna vplačila premij. Zelo malo pa je zaposlenih, ki so vključeni v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje kot posamezniki, kljub temu da država spodbuja tovrstno varčevanje z davčno olajšavo.

Vplačane premije individualnega zavarovanja se zaposlenemu upoštevajo pri znižanju osnove za obračun dohodnine, kar pomeni, da del vplačanih premij dobimo nazaj ob poračunu dohodnine. Zaposleni s 1500 evri neto plače, ki bi si vplačeval mesečno premijo v višini 138 evrov, bi prejel ob poračunu dohodnine nazaj približno 450 evrov, na svojem varčevalnem računu pa bi imel celotno vplačano premijo. Z izkoristkom olajšave tako posameznike vplačilo premije realno stane manj, kot pa vplačajo na svoj varčevalni račun, zaradi česar se ob konkurenčnem dolgoročnem donosu ta oblika varčevanja močno razlikuje od tradicionalnih oblik varčevanja na banki, v žlahtnih kovinah in podobno.

Več tisoč evrov prihranka

V delovni dobe lahko zaposleni le pri dohodnini prihrani več tisoč evrov, hkrati pa si zagotovi zadostne prihranke, iz naslova katerih bo ob upokojitvi prejemal poleg javne še dodatno pokojnino. Ob nizkih javnih pokojninah – po novi pokojninski zakonodaji znaša javna pokojnina za 40 let delovne dobe 57,25 odstotka povprečne neto plače – lahko tako dodatna pokojninska renta omogoča dostojno in aktivno življenje tudi ob upokojitvi.

Zaposleni iz primera bi imel ob neto plači 1500 evrov po trenutno veljavni zakonodaji po 40 letih delovne dobe javno pokojnino v višini 855 evrov, če bi si vso delovno dobo vplačeval še navedeno premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa bi prejemal še skoraj 500 evrov dodatne pokojnine na mesec. Če predpostavimo, da bi imel vsako leto nižjo dohodnino za 450 evrov, bi le pri nižji dohodnini v delovni dobi prihranil približno 18.000 evrov.

Maksimalna premija, upravičena do davčne olajšave, znaša 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma 24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, maksimalno pa ne več kot 2819 evrov v letu 2016. Zaposleni lahko tako namenijo za dodatno pokojnino poljubni znesek, vse do višine maksimalne premije, vplačila pa lahko izvajajo mesečno oziroma letno.

Tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, kjer za dodatno pokojnino že varčuje več kot 43.000 zavarovancev, opozarja, da si veliko posameznikov novembra in decembra samostojno vplača letno premijo zavarovanja do maksimalne višine davčne olajšave, prav tako si veliko zaposlenih, ki so že vključeni v kolektivne pokojninske načrte prek delodajalcev, v zadnjih mesecih doplača razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo, ki je upravičena do olajšave. Tako izkoristijo celotno olajšavo, s katero država spodbuja to obliko varčevanja in je ne omogoča nobena druga oblika varčevanja.

Zagotovljen minimalni zajamčen donos

Glavne lastnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja so poleg davčne olajšave še varnost sredstev, saj ima vsak zavarovanec svoj individualni varčevalni račun, kjer se sredstva zbirajo in mesečno obrestujejo z doseženim donosom, po zakonu pa morajo pokojninske družbe tudi zagotavljati minimalni zajamčeni donos v zajamčenih skladih, tisti ki želijo pa lahko investirajo prihranke tudi v bolj dinamične sklade. V primeru smrti pred upokojitvijo se sredstva v celoti dedujejo, kot se lahko deduje tudi dodatna pokojnina, če se zavarovanec odloči za rento z dedovanjem. Minuli donosi pokojninskih družb dokazujejo, da so kljub konservativni naložbeni politiki sredstva zavarovancev dosegala dobre donose, ki presegajo obresti od depozitov in tudi donose velike večine vzajemnih skladov.

Z dodatno rento bo varna tudi starost

Kljub splošnemu zategovanju pasu države je pomembno, da se posamezniki zavedajo vseh možnosti dodatnih olajšav, s katerimi si lahko v primeru vplačila individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ne le znižajo osnovo za obračun dohodnine, ampak tudi poskrbijo za svoje gmotno stanje v času upokojitve, saj bo življenje v pokoju le z javno pokojnino v višini dobre polovico neto plače težko. S prevzemom dela odgovornosti lahko danes zlasti mlajši, ki imajo pred seboj še vso delovno dobo, poskrbijo tudi za primerno višino dodatne pokojnine, ki že danes številnim upokojencem v razvitih državah, kjer je dodatno zasebno varčevanje za upokojitev razvito že desetletja, zagotavlja udobnejše življenje.