Slovenija je veleposlaništvo v Iranu zaprla leta 2013, uradno zaradi nižanja stroškov, neuradno pa tudi zaradi splošnih napetosti med Zahodom in Teheranom, ki so spremljale odnose do lanske sklenitve jedrskega sporazuma med Iranom in šestimi velikimi državami. Trgovinska menjava je leta 2013 tako padla za skoraj polovico, zlasti je trpel uvoz iz Irana, ki to leto ni znašal niti petsto tisoč evrov, pa čeprav je Teheran ubral nasprotno pot in prav leta 2013 v Sloveniji odprl veleposlaništvo.
Z odpravo sankcij se je položaj spremenil, tudi politično. Slovenija v Perzijskem zalivu nima diplomatskega predstavništva in Iran se je zdel najbolj logična izbira, tudi zaradi povezav med državama v preteklosti. Zdaj sicer grozi novo politično zaostrovanje Zahoda ali vsaj Združenih držav z Iranom, saj je njihov novoizvoljeni predsednik Donald Trump med kampanjo napovedoval, da bo jedrski sporazum razveljavil. Vendar to ne bo tako enostavno, saj se s tem ne strinjajo preostale podpisnice, ki v Iranu že iščejo gospodarske priložnosti. Francoski Total je denimo ta mesec podpisal 4,8 milijarde dolarjev vredno pogodbo za zemeljski plin, skupno pa so Iranu po ocenah ameriških strokovnjakov odmrznili za vsaj sto milijard dolarjev sredstev.
Veleposlaništvo bo v sredo odprl predsednik Pahor, ki bo obisk v Iranu začel jutri v spremstvu zunanjega ministra Karla Erjavca in močne gospodarske delegacije. Jutri se bo Pahor sestal s predsednikom Hasanom Rohanijem, ajatolo Alijem Hamnejem in predsednikom parlamenta Alijem Laridžanijem. V sredo naj bi se ob odprtju veleposlaništva srečala Erjavec in njegov iranski kolega Džavad Zarif. ba
