Še slabih pet mesecev loči Evropsko unijo od 60. obletnice podpisa rimske pogodbe, ko naj bi predstavili načrt, kako tudi na gospodarskem področju izboljšati delovanje Evropske unije (EU). Do takrat po Evropi potekajo razprave, kako zapolniti vrzeli evropskega gospodarskega ustroja. Na eni izmed javnih razprav pri nas so se gospodarstveniki z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem strinjali, da nimamo alternative članstvu v EU.
Vse od začetka finančne krize so se kazale številne razpoke integracije. Počasen odziv EU in nato toliko bolj rigorozna varčevalna politika sta ustvarila politične napetosti med sredozemskim lokom integracije in severom EU. Prvi elementi bančne unije so resda bili vzpostavljeni, a ta ostaja nedokončana, manjka tudi poenotenje evropskih davčnih pravil z vzpostavitvijo davčne unije. Kot opozarja zunanji minister Karel Erjavec, so nekateri elementi evropske monetarne unije (EMU) ostali nedokončani in lahko vodijo v nove težave v primeru kriznih okoliščin. »Države članice morajo najprej narediti korake, ki bodo vzpostavili medsebojno zaupanje – to je temelj za kakršne koli nadaljnje razprave o prihodnosti EMU.«
Pomen trgovinskih sporazumov
Poglabljanja gospodarskega sodelovanja se bo treba lotiti na več področjih. Čeprav je podpisovanje Cete postalo veliko politično vprašanje, se je treba zavedati, da je mednarodna trgovina ključni dejavnik vpliva EU v svetu. Treba je spremeniti razmišljanje: »Nimamo skupne vojske, smo pa eden najpomembnejših gospodarskih blokov na svetu. Če se bomo odrekli sklepanju trgovinskih in investicijskih sporazumov, se bomo morda zavestno odrekli svoji vodilni vlogi v svetu,« meni Erjavec in dodaja, da mora Evropa izkoristiti mednarodno trgovino za širjenje svojih višjih standardov. »Evropa ne more tekmovati z najcenejšimi, lahko pa tekmuje z najkakovostnejšimi, najbolj privlačnimi ali najbolj energetsko učinkovitimi izdelki ob sočasnem upoštevanju socialnih standardov,« je še opozoril minister.
In kaj od Slovenije in Evrope pričakujejo slovenski gospodarstveniki? Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac poziva k spremembi razmišljanja v evropski administraciji v smeri ameriškega, kjer interese svojih podjetij razumejo kot ameriške interese. K evropskemu razmišljanju kliče tudi Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka. »Dokler bosta Merklova in Hollande potovala v tretje države v imenu nemškega in francoskega gospodarstva, ne pa v imenu evropskega, Evropa ne bo tisto, kar bi želeli imeti. Ko bomo dejansko začeli razmišljati kot Evropejci, ne pa kot Slovenci, Nemci in Francozi, takrat bo šele Evropa naredila korak naprej v smeri večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva v primerjavi z največjimi svetovnimi ekonomijami.«
Urlep je opozoril še na nujnost dograjevanja evropskega notranjega trga. Zdravstvo in farmacija namreč sodita med tiste branže, ki so še zelo daleč od notranjega trga, saj se države članice na teh področjih niso bile pripravljene odpovedati nacionalnim pristojnostim. Za Bobinca je ob ureditvi politično-gospodarskih razmerij EU z Rusijo, Ukrajino, Turčijo in drugimi državami Bližnjega vzhoda ključno predvsem oblikovanje davčne unije.
