Tokratna filmska letina, predstavljena na ljubljanskem filmskem festivalu, se je izkazala za izjemno kakovostno, tekmovalni program pa je pokazal tudi na dobro formo režiserjev in režiserk iz naše regije. Glavno festivalsko nagrado vodomec, ki jo Liffe podeljuje v sekciji Perspektive, posvečeni režiserjem prvencev ali drugih filmov, je mednarodna žirija v sestavi Jelka Stergel, Mariola Wiktor in Pjer Žalica tako podelila filmu Dobra žena priznane srbske igralke in zdaj tudi režiserke Mirjane Karanović. Žirija je zapisala, da se je avtorica »učinkovito lotila občutljive in boleče povojne tematike v srbski družbi«, film pa se odlikuje po »realističnih likih, čvrsti pripovedni zgradbi, odlični igri ter presenetljivem in etičnem razpletu dogodkov«.
Cena resnice: nikoli previsoka
Dobra žena skozi zgodbo o ženski, ki skrbno neguje podobo zgledno urejene družine, dokler ji v roke ne pride videokaseta z dokazi o moževih vojnih zločinih, dregne v bolečo in slabo oskrbovano rano srbske polpretekle zgodovine. Karanovićeva svojo Mileno (režiserka v filmu odigra tudi glavno vlogo) postavi kot arhetipsko, tradicionalno srbsko ženo, ki je zaradi »družinske sreče« pripravljena požreti marsikatero neprijetnost, na koncu pa se vendarle odloči narediti pravo stvar in z radikalnim dejanjem zadostiti pravici žrtev vojnih zločinov. Skozi lik Milene tako zraste močno režiserkino sporočilo, da za zanikanje zločinov v družbi ni opravičila, pa naj bo cena resnice še tako visoka.
Karanovićeva je ob prejemu nagrade povedala, da je to zgodbo posnela zato, ker se ji je zdelo nujno, da srbsko občinstvo vidi takšen film, režije pa se je po začetnih zadržkih lotila kar sama, ker ni hotela čakati, da bo to naredil kdo drug. Film 59-letne režiserke debitantke, ki je svetovno premiero doživel na festivalu Sundance, je v regiji že prejel nekaj nagrad, med njimi puljsko areno za manjšinsko koprodukcijo, nagrado FIPRESCI v Motovunu in nagradi za najboljšo igralko in najboljši film v nacionalni selekciji beograjskega festivala Fest. Glavna žirija je poleg zmagovalnega filma s posebno omembo nagradila še izraelski film Teden in en danAsapha Polonskyja, ki obravnava »zahtevno temo žalovanja«, a pri tem »ne zapade v patetiko ali banalnost, pač pa gledalca prepriča skozi upodobitev in delovanje psihološko večplastno zasnovanih značajev«.
Očarljiva Rdeča želva
Tako mednarodna žirija združenja filmskih kritikov in novinarjev FIPRESCI kot mladinska žirija Kinotrip sta svoji nagradi podelili animiranemu filmu Rdeča želva v režiji Michaela Dudoka de Wita, »epski paraboli o človekovem preživetju in odnosu do narave, družine, bivanja in upa. Pripovedi, podani v mehkih, toplih tonih animacije in s harmonično glasbeno spremljavo, ki brez besed preigrava cel spekter človeških občutij«. Tudi Rdeča želva je bila v festivalskih krogih že opažena – prejela je posebno nagrado v sekciji Poseben pogled na festival v Cannesu ter nagrado občinstva in posebno omembo žirije na festivalu v Atenah.
Nagrada za najboljši kratki film je šla filmu Figura poljske režiserke Katarzyne Gondek, ki za monumentalnim kipom Janeza Pavla II. razkrije ceneno ogrodje in »s trenutki minimalističnega humorja in vizualne poezije malo človeškost zoperstavi absurdno gigantskemu«. Občinstvo je nagradilo ganljivo kolumbijsko dramo Med morjem in zemljo v režiji Carlosa del Castilla in Manola Cruza, nagrado natečaja 360-stopinjskega filma, ki ga je letos prvič pripravil glavni festivalski sponzor Telekom Slovenije, pa je prejel film Torta napadMonike Janjilovič.
Letošnje veliko filmsko romanje se je tako končalo in le upamo lahko, da bo občinstvo vsaj pol tako pridno polnilo kinodvorane tudi v preostanku filmske sezone. Kdor si želi ogledati dva izmed zmagovalnih filmov Liffa, Med morjem in zemljo ter Dobro ženo, pa lahko danes še ulovi projekciji ob 18. in 20. uri v Cankarjevem domu.
