V državi z 80 milijoni prebivalcev iščejo svojo priložnost po odpravi sankcij zaradi jedrskega programa tudi slovenska podjetja, politika pa jim bo do novih poslov skušala pomagati s ponovnim odprtjem veleposlaništva v Teheranu. V že drugi gospodarski delegaciji v Iran letos bo več kot 50 gospodarstvenikov, v politični pa bosta poleg predsednika države Boruta Pahorja, ki se bo srečal z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem, še zunanji minister Karl Erjavec in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Financiranje ostaja težava
Štiri slovenska podjetja, Riko, Iskratel, Duol in Comita, so januarja v Teheranu že odprla skupno predstavništvo. »Menimo, da gre za zelo perspektiven trg, kar je tudi eden od razlogov, da smo odprli skupno pisarno. Ciljamo na državne investicije in pogoj za to je, da je podjetje v Iranu,« je pojasnil direktor družbe Duol Dušan Olaj. V okviru obiska bodo podpisali pogodbo o gradnji večnamenske dvorane v vrednosti milijona evrov. »Letos smo opravili več kot sto obiskov. Obeti so na področju gradnje športne infrastrukture in začasnih skladiščnih zmogljivosti,« je nadaljeval Olaj. Ob tem je pohvalil državo ter SID in Gorenjsko banko, »ker se trudita, da omogočita normalno finančno poslovanje«.
»Iranci so finančno podhranjeni in eden od pogojev za pridobitev posla je, da zagotoviš financiranje,« je pojasnil in dodal, da želijo iranska podjetja pogosto plačevati v iranski valuti, a težava jo je konvertirati. V Dnevniku smo pred časom že poročali, da sta pri poslovanju z Iranom predvsem zaradi sumov glede financiranja terorizma in pranja denarja največji težava prav financiranje in medbančno poslovanje. Najbližje vzpostavitvi korespondenčnih odnosov z iranskimi bankami so v Gorenjski banki, tokrat pa se na pot odpravljajo tudi predstavniki NLB.
Uspešno v podpisovanje pogodb
V Iran gredo sklepat posle tudi predstavniki družbe Litostroj Power. Kot je pojasnil direktor Marko Tandler, je Litostroj Power v preteklosti v Iranu že sodeloval pri različnih projektih, nazadnje leta 2010 pri opremi za novo hidroelektrarno Khoda Afarin, a so se zaradi takratnih geopolitičnih razmer dela kljub podpisani pogodbi za več let prekinila. »Po odpravi mednarodnih sankcij proti Iranu konec lanskega leta pa smo v začetku letošnjega leta z iranskim industrijskim in gradbenim gigantom, podjetjem Farab, podpisali dogovor za oživitev tega projekta. Delež posla, ki ga bo pri tej hidroelektrarni opravila družba Litostroj Power, je že zdaj vreden okoli 15 milijonov evrov, prihodnji teden pa bomo z iranskim partnerjem Farab podpisali aneks k pogodbi o dobavi zapornih ventilov za hidroelektrarno v vrednosti štiri milijone evrov. Tako upamo, da bo končna vrednost posla narasla na 19 milijonov,« je pojasnil Tandler ter pohvalil podporo države in diplomacije.
Podpis strateške pogodbe z dolgoletnim partnerjem za distribucijo proizvodov in sistemskih rešitev za potrebe iranskih železnic in energetike načrtujejo tudi v Iskri. Sodelovanje z Iranom na področju trgovanja z električno energijo pa že dalj časa vzpostavljajo tudi v podjetju Gen-I, ki naj bi z ministrstvom za energetiko podpisalo memorandum o soglasju za nakup in izvoz električne energije v Turčijo.
