Osem slovenskih županov, ki so na čelu otrokom prijaznih mest, je včeraj na pobudo slovenske veje Unicefa odstopilo županski stolček otrokom. V Mestni občini Ljubljana je dobil priložnost, da je za nekaj ur stopil v velike čevlje, 12-letni Tit Šenk, eden izmed Unicefovih junior ambasadorjev. Nasmejan do ušes, oblečen v sinje modro srajčko, s skrbno napisanim govorom v rokah in brez vidne treme je pred zbranim občinstvom ljubljanskih osnovnošolcev prevzel posle od podžupana Dejana Crneka.
»Da je glavno mesto?« je mladi župan odgovoril na podžupanovo vprašanje, kaj je tisto ključno, kar mora vedeti ljubljanski župan o svojem mestu. »Da je lepo mesto?« se je pošalil sedmošolec iz osnovne šole Bičevje, čeprav je bilo vsem v dvorani jasno, da se odgovor glasi, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, kot ob vsaki priložnosti pove župan Zoran Janković. Tako je seveda tudi Tit svoj županski nagovor začel konstruktivno s pohvalami, da je slovenska prestolnica prijazno, varno in zeleno mesto, nato pa je nanizal tudi nekaj predlogov, kaj bi po njegovem mnenju lahko spremenili na bolje.
Ponekod se kolesarska steza kar konča
»Svetovni dan otroka je naš dan, ko lahko opozorimo nase in sporočimo, v kakšnem svetu si želimo odraščati,« je Tit nagovoril svoje sošolce in predstavnike drugih ljubljanskih osnovnih šol. »Tudi sam sem premišljeval, kaj mi je v Ljubljani všeč in kaj bi spremenil, če bi imel moč. Predlagal bi: znižanje cene prevoza z mestnimi avtobusi, da bi se še več ljudi vozilo z njimi; več brezplačnih obšolskih dejavnosti, saj so danes mnogi otroci zanje prikrajšani; več zunanjih fitnes naprav, več otroških in športnih igrišč; več urejenih kolesarskih poti in več rednih srečanj, da bi bil glas otrok slišan,« je odrecitiral 12-letni župan, ki ima za seboj tudi že izkušnjo vodenja televizijskih poročil. Ko je uradno prevzel posle, pa je mlade občane pozval še v svojo »pisarno«, da mu predstavijo svoje predloge. In tudi teh ni bilo malo.
»Ponekod se kolesarska steza kar konča, potem pa moraš po cesti voziti, kar je precej nevarno,« je župana Tita denimo seznanila osnovnošolka, zadolžena za predstavitev predlogov, ki so jih skozi srečanja in debate dorekli na njeni šoli. Tako kot Tit so tudi vsi glasniki najprej začeli s pohvalami, da jim je v njihovem mestu všeč marsikaj, od Biciklja, kavalirja do Slovenske ceste, potem pa so prešli na predloge. Večinoma vsi so si zaželeli boljših kolesarskih stez in varnih pločnikov v svoji okolici, več prostorov za druženje mladih in boljše avtobusne povezave (s predmestjem), postregli pa so tudi z zanimivi predlogi, kot so popolna prepoved kajenja povsod, znižanje cen parkiranja v garažnih hišah, uvedba šolskih zdravnikov, več ležečih policajev in vrečk za pasje iztrebke.
»Odziv je bil odličen, vsak si je želel nekaj predlagati,« je dejala mentorica Maja Marko z osnovne šole Vižmarje - Brod, kjer je predloge vseh razredov zbrala skupinica sedmošolcev, ki so med izbirnimi vsebinami izbrali vzgojo za medije. Njih smo izzvali, da iz množice izberejo samo en predlog, ki naj ga Tit uresniči. »Izvolitev otroškega župana!« so se strinjali Ana, Tim, Matic, Van, Mark in Sara. Želijo si tudi športnega centra ob njihovi šoli, a tako kot drugi predstavniki šol, pa tudi župan sam, so poudarili, da si najbolj želijo, da bi bil otroški glas slišan vse leto.
