Vsaka odvisnost je težava. Pa naj bo to odvisnost od iger na srečo, računalniških iger, alkohola ali mamil. Posebej slednji sta veliki težavi v sodobnem svetu mobilnosti, saj povzročata voznikom precej težav in jih posledično spreminjata v eno največjih potencialnih nevarnosti zase in za druge udeležence v prometu. Vožnja pod njihovim vplivom še kako omejuje in zmanjšuje sposobnost voznika, da bi realno zaznaval svet okoli sebe, zmanjšuje reakcijski čas, omejuje vid, sluh in še kaj. A eno je vožnja pod neposrednim vplivom, drugo pa, ko se takšnih voznikov lotijo sindromi odtegnitve, torej ko se za volan spravijo, ko snov preneha delovati, a jo hočejo in potrebujejo.
V Sloveniji od drog največ uporabljajo marihuano, sledijo heroin in kokain ter nove vrste drog, ki pa jih je že težje zaznati v telesu voznika. Velik problem, tako opozarjajo strokovnjaki, so tudi zdravila, med katerimi je tudi veliko protibolečinskih. »V Evropi se sicer zmanjšuje uporaba heroina, povečuje pa se število rekreativnih kadilcev marihuane. Psihoaktivne snovi v telesu se zadržujejo dlje časa, posebej v krvi, in to je merilo, ali je voznik pod vplivom substance ali ne. Lahko pa trdim, da ni nenevarnih drog, ker vse zmanjšujejo pozornost, slabša je budnost, tiste pa, ki delujejo poživljajoče, povečujejo agresivnost in dajejo nerealne občutke. In upam si trditi, da je vedno več voznikov pod vplivom različnih substanc,« meni Andrej Kastelic, predstojnik centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v Ljubljani.
Kritični so mlajši moški
Med posebno kritično populacijo voznikov, ki vozijo pod vplivom drog, so po mnenju Vesne Marinko iz Agencije za varnost v prometu (AVP) mlajši moški v starosti med 19 in 24 leti: »Njihova ogroženost je od dva- do trikrat večja kot pri ostalih udeležencih v prometu. Pri njih so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče ravno dejavniki, ki so povezani z življenjskim slogom in značilnostmi obdobja adolescence. Torej vožnja pod vplivom alkohola, drog, neizkušenost in prehitra vožnja.«
Učinki na voznike so torej različni, pogosto pa so podobni učinkom alkohola. Strokovnjaki navajajo, da se lahko pojavlja tunelski vid, poslabša se koordinacija gibov, pride do paničnih napadov, kar seveda zelo vpliva na vožnjo. »Med legalne droge se uvršča kofein, ki v zmernih odmerkih omogoči večjo zbranost in budnost, lahko pa povzroči podaljšanje reakcijskega časa; v prevelikih odmerkih so učinki lahko problematični, saj povzročijo nezmožnost odločanja in tudi halucinacije. Vozniki moramo biti pozorni tudi na različna zdravila, ki lahko vplivajo na sposobnost za vožnjo ali pa nanjo celo zelo vplivajo. Imenujejo se trigoniki. Taka zdravila so označena s posebnim simbolom, trikotnikom. Tista, označena s polno obarvanim rdečim trikotnikom, vožnjo prepovedujejo, zato ob jemanju takšnih zdravil nikakor ne smemo sesti za volan,« pravi inštruktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan.
Posebej kritična je kombinacija alkohola in drog za volanom, tako govori statistika, saj je med vozniki, ki so bili udeleženi v nesrečah, statistično le malo tistih, ki so bili samo pod vplivom drog. »V evropski raziskavi o vplivu drog na voznike je bilo med letoma 2006 in 2011 v 18 državah odvzetih več kot 50.000 vzorcev krvi in sline. Na prvem mestu je bil s 3,4 odstotka prisoten alkohol, droge z 1,9 odstotka so bile na drugem mestu, na tretjem pa z 1,3 odstotka zdravila. Med težje poškodovanimi in smrtnimi žrtvami je bil v raziskavi v desetih državah prav tako na prvem mestu alkohol, ki mu sledi kombinacija alkohola in prepovedanih drog. Med drogami je bil najpogosteje uporabljen THC oziroma konoplja pri poškodovanih, pri smrtnih žrtvah pa benzodiazepin, ki je sestavni del pomirjeval,« še dodaja Vesna Marinko.
En džojnt je že zelo nevaren
Po evropskih ocenah projekta DRUID je v prometu približno sedem odstotkov voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, in dva do trije odstotki, ki vozijo pod vplivom drog ali kombinacije drog z alkoholom. Slovenija prav gotovo ne zaostaja po deležu alkohola, je pa delež prepovedanih drog, predvsem pa psihoaktivnih zdravil, še vedno za 0,5 do enega odstotka nižji. »Skandinavske države imajo kar precej amfetamina in benzodiazepinov, Združeno kraljestvo ima izjemno veliko kanabisa, dežele jugozahodne Evrope pa kokaina. A če primerjamo alkohol in droge, ugotovimo, da je pri koncentraciji 0,5 grama na kilogram alkohola v krvi tveganje dvakrat večje kot v treznem stanju; pri koncentraciji 0,8 g/kg je štirikrat večje in pri koncentraciji 1,5 g/kg 22-krat večje kot v treznem stanju. Zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti po kajenju enega džojnta pa je približno enako, kot je zmanjšanje naših vozniških sposobnosti pri koncentraciji 0,8 odstotka alkohola v krvi,« pravi Mojca Zorec Karlovšek iz združenja za razvoj forenzične toksikologije Fortox.
A se po drugi strani v Sloveniji trend uporabe prepovedanih substanc za volanom žal povečuje. Po podatkih policije so najpogostejši udeleženci v strokovnih pregledih na droge vozniki osebnih avtomobilov in vozniki enoslednih motornih vozil, pri čemer pri policiji pravijo, da se udeleženci v cestnem prometu ne zavedajo vpliva zdravil na psihofizične sposobnosti, prav tako pa o tem niso dovolj dobro seznanjeni. Letos je bilo do konca oktobra 65 prometnih nesreč, pri katerih je bil povzročitelj pod vplivom drog, 51 se jih je končalo s telesnimi poškodbami ali smrtjo, kar je kar za 46 odstotkov več kot v letu 2015.
Že omenjena največja rizična skupina med 19. in 24. letom je sicer tudi ciljna tarča združenja DrogArt, kjer se prav tako ukvarjajo z informiranjem in osveščanjem mladih o manj tvegani zabavi. »Mladim posredujemo sporočilo, naj bo njihov prevoz z zabave varen. To pomeni, da spodbujamo, da mladi prihod z zabave načrtujejo vnaprej oziroma jim predajamo sporočila o trezni vožnji. Glavno sporočilo je torej 'A furaš 0,0?' Vsaka vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc je tvegana in zmanjšuje sposobnosti za vožnjo, zato pri tem velja ničelna toleranca,« dodaja Anja Mihevc, zaposlena na združenju DrogArt.
