Predstavljajte si, da vozite s hitrostjo blizu 200 kilometrov na uro, a vseeno stojite na mestu. Ali pa da ste avtomobil vozili vso noč, a se kljub temu niste premaknili niti za centimeter. Ne gre? Kaj pa da ste sredi dinamične vožnje in drvite skozi ovinke na meji zdrsa, a kljub temu ne speljete niti enega? Ali da naredite denimo na tisoče kilometrov, pa se niti enkrat na ustavite na bencinski črpalki, vozite na gorskih prelazih na 5000 metrih nadmorske višine, nekaj trenutkov pozneje v puščavi pri 42 stopinjah Celzija in za tem še na zasneženih in pomrznjenih cestah pri minus tridesetih? Še težje, celo nemogoče?
Prepričani smo, da je odgovor pritrdilen. A prav vse našteto in še mnogo več so zdaj zmožni izkusiti Mercedesovi avtomobili v raziskovalno-razvojnem centru v Sindelfingnu pri Stuttgartu. Vanj so namreč med drugim vgradili deset merilnih postaj, na katerih pogone, motorje in menjalnike ter njihove neštete parametre izmerijo in premerijo v vseh naštetih razmerah, vse skupaj pa jim pomaga predvsem pri tem, da jim je na tak način treba narediti bistveno manj dejanskih testnih kilometrov v omenjenih razmerah. Jasno je, da jih kljub temu izvajajo še naprej, le da pač sorazmerno manj. »Vse skupaj nam bo zelo pomagalo pri uresničitvi našega cilja, da bomo vse več testiranj naših avtomobilov opravili ne na cestah, temveč v takšnih testnih komorah,« nam je med drugim povedal dr. Robert Merdes, direktor oddelka pogonske elektronike pri Mercedesu.
Kakšno je ali naj bi bilo trenutno razmerje med prevoženimi kilometri predserijskega avtomobila na cestah in na merilnih postajah, ob tem ni razkril, v vsakem primeru pa so slednji predvsem precej cenovno ugodnejši in bistveno znižajo stroške razvoja avtomobila. Zato tudi ne preseneča sicer ogromen vložek v ta visokotehnološki laboratorij, ki je znašal kar okoli 600 milijonov evrov. Če namreč upoštevamo, da so bili avtomobili v testnih fazah pred serijsko proizvodnjo pred tem izpostavljeni milijonom prevoženih kilometrov po vsej zemeljski obli in v najrazličnejših podnebnih razmerah, zdaj pa bodo lahko lep del te kilometrine opravili na merilnih postajah, je stvar jasna. Prav tako ni nezanemarljivo niti dejstvo, da so merilne postaje v centru ob tem, da simulirajo tako rekoč vse možne razmere, zmožne delati 365 dni na leto in 24 ur na dan – tudi ponoči, ko inženirji počivajo, pri čemer ves proces krmili računalnik, ki je med drugim zmožen sam sprožiti dolivanje goriva. Ko se razvojniki vrnejo na delovno mesto, jih tako že čakajo zbrani in obdelani vsi podatki za analizo. Verjetno je odveč poudarjati, koliko več testnih kilometrov v bistveno krajšem času je na tak način mogoče narediti. »In kar je prav tako vredno omembe – ta objekt je zelo energetsko učinkovit. Kar 98 odstotkov energije, ki jo zberemo med vožnjo avtomobilov na meritvenih napravah, se namreč vrne v električno omrežje objekta in jo tako ponovno uporabimo,« je dodal Merdes.
In še za nekaj smo izkoristili obisk tega Mercedesovega »tehnološkega čudeža« – za prvi pogled na novo generacijo nekaterih dizelskih in bencinskih motorjev. Pri Mercedesu so nam tako ob 2-litrskem dizelskem štirivaljniku s 195 konji (143 kilovati), ki ga od spomladi že vgrajujejo v nov razred E, pokazali še novi dizelski šestvaljnik (OM 656) s 313 KM (230 kW) ter tri bencinarje: 4-valjnega (M 264) s specifično močjo okrog 136 KM (100 kW) na liter prostornine, 3-litrskega 6-valjnega (M 256) z več kot 408 KM (300 kW) in 4-litrskega 8-valjnega (M 176) z več kot 476 KM (350 kW). Vsi so seveda močnejši, varčnejši, skratka v vseh pogledih boljši od predhodnikov, v nekaterih Mercedesovih vozilih pa bodo na voljo od prihodnjega leta, ko bo tudi mogoče napisati, kako se obnesejo v praksi. »Na njih vsekakor stavimo veliko. Že res, da do leta 2025 načrtujemo predstavitev več kot desetih zgolj električnih avtomobilov, a po drugi strani je jasno, da bodo visokotehnološki motorji z notranjim izgorevanjem še dolgo igrali pomembno vlogo. Kakor koli obrnemo, so trenutno pač še vedno v vseh pogledih superiornejši od električnih motorjev in kot taki pomemben del naše strategije,« je dodal Norbert Merdes.