Plišasti medvedi me spremljajo vse življenje, zato imam z njimi poseben odnos. Prvega sem dobil že, ko sem upihnil prvo svečko na torti, zadnjega, ki mi ga je podarila žena in tudi zaradi velikosti močno spominja na pravega medveda, pa za svoj 30. rojstni dan. In Filip, kot sem ga poimenoval, ima še vedno svoj prostor v stanovanju. Čeprav sem bil tej mogočni živali še najbližje v živalskem vrtu, ko se mi je zdel krotkejši, kot je v resnici, me verjetno razumete, da sem bil vzhičen, ko sem dobil vabilo, da si bom »medveda« ogledal v živo in od blizu. Pot me sicer ni zanesla na Aljasko, kjer živi rjavi medved kodiak, temveč v Španijo, kjer so predstavljali njegovega soimenjaka kodiaqa, Škodinega štirikolesnika, ki je pripravljen, da glasno nagovori potencialne kupce.
Močan je kot (rjavi) medved, na temo poimenovanja pravijo zadržani in preudarni Čehi, ki so dolgo čakali na predstavitev novega orožja v razredu športnih terencev. Potencialni kupci so tako po pravljičnih sedmih letih – si predstavljate, da bi tako dolgo čakali na prvi seks s srčno izvoljenko – vendarle dočakali nadaljevanje zgodbe uspešnega, a tudi precej manjšega yetija, ki bi znalo povzročiti manjšo evforijo. Ko smo se pogovarjali z razvojniki, so kar žareli od navdušenja in ponosa. To je ponos na ravni očetovega, ko v živo prvič gleda svojega mulca na košarkarski tekmi in ta zadene odločilni koš.
Priznati moramo, da nam je bil všeč od prvega trenutka. Privlačen in pameten je obenem. Izklesano športno telo mu priznavamo tako moški kot ženske, pamet pa dokazuje med vsakodnevno uporabo, z radarskim tempomatom na primer, ki sam pospešuje in po potrebi zavira. Njegova pomoč je za čisto desetico. Nadgradnja so sistemi, ki ohranjajo smer vožnje, prepoznavajo prometne znake in voznikovo utrujenost, srečnežu za volanskim obročem pa omogočajo, da se počuti vsaj tako udobno kot kralj na svojem prestolu. Posebnež je, saj želi biti troje v enem: robusten kot terenci, udoben kot limuzine in praktičen kot karavani. Robustnost potrjuje že na prvi pogled, udobje prvi prevoženi kilometri, praktičnost pa… Treba si je vzeti čas. Na zadnji klopi, tudi vzdolžno pomični, je prostora dovolj do te mere, da bi tam lahko sedeli tudi visokorasli košarkarji Olimpije. Celo sedem košarkarjev, saj kodiaq za doplačilo ponuja dodatna dva sedeža, kjer bosta sedela nekoliko nižja organizatorja igre. Prtljažna luknja je ogromna, vanjo lahko že v osnovi zložite 720 litrskih plastenk vode, ob podrti zadnji klopi celo 2065. Dobro, toliko vode ne boste potrebovali (razen če vas bo pot zapeljala v puščavo), a bo družinski oče vesel, ko se mu pred daljšo potjo ne bo treba prepirati z ženo, da vse te krame vendarle ne potrebujejo. Najbolj pa je razveseljivo, da lahko zajetnim prtljažnim vratom, ki se odpirajo visoko, ukazujemo tudi z med proizvajalci in kupci vse bolj priljubljeno brco pod odbijač, pomoč elektrike pa bodo še posebno cenile z višino manj obdarjene voznice.
Češki športni terenec je kot nalašč za različne vremenske razmere, saj se lahko po zaslugi štirikolesnega pogona zelo hitro iz udobnega in hitrega štirikolesnika prelevi v tank, ki pred seboj podira še tako zahtevne ovire, kot je na primer sneg na cesti. Najprej opozorilo: z dolžinskimi 470 centimetri (kar je na primer le štiri centimetre več od octavie) zahteva izkušenega voznika, je pa res, da je obdan s parkirnimi kamerami, ki pomagajo tako pri vzvratni vožnji, vožnji po zahtevnejšem terenu in seveda tudi parkiranju. Brez njih bi bila deviškost karoserije prehitro načeta. Škoda bi lahko kodiaqa tržila podobno kot na primer ponudnik telekomunikacijskih storitev svoj trojček: zmogljiv, prožen, varčen. Takšnih je glede na obljube in tehnične podatke namreč vseh pet motorjev, pri čemer naj bi trije bencinski TSI (z močjo od 92 do 132 kW oziroma od 125 do 180 konjev) igrali obrobnejšo vlogo, naslovno pa oba 2-litrska dizelska TDI (z močjo 110 in 140 kW oziroma 150 in 190 KM). Sploh močnejši, že serijsko v kombinaciji s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom (prvič v škodi) in štirikolesnim pogonom bo kot češnja na torti, a s 35.000 evri tudi najdražji. Cene se sicer začno pri 21.000 evrih, avto pa lahko na slovenskih cestah pričakujemo marca prihodnje leto.
Znanec, ki je podobo šminkerja nadgradil do potankosti – vsakič, ko grem z njim na kavo, občudujem njegovo dovršeno podobo –, se je odločil, da bo zamenjal avto, in pred mesecem me je vprašal za nasvet ter mi namignil, da ima rad športne terence. Na koncu jezika sem že imel kandidata, a ostal tiho. Po spoznavanju s kodiaqom dileme ni več – svetoval mu ga bom že jutri, a mu tudi povedal, da ga je zgolj za šminkiranje preprosto škoda. Ponudi lahko namreč veliko več.
