Negotovosti na področju migracij, ki pretresajo slovensko politiko, so včeraj zaskrbele tudi ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar.Po naših informacijah je pred sejo vlade svoje ministrske kolege obvestila o nepredvidenih razsežnostih prihoda migrantov, če bi se turški predsednik Erdogan odločil razdreti dogovor o zadrževanju migrantov z EU. Poleg tega naj bi govorila tudi o položaju na Balkanu, vključno z Grčijo. Na balkanski poti je trenutno v nevzdržnih razmerah ujetih več deset tisoč migrantov, ki iščejo načine, kako nadaljevati pot na Zahod. Vse več je tihotapske dejavnosti in v Sloveniji se povečuje število prehodov zelene meje. Po podatkih policije so oktobra in novembra policisti obravnavali 203 prijete tujce; 82 so jih izročili Hrvaški, 92 jih je oktobra zaprosilo za azil (novembrskih podatkov še niso objavili).
Postelje se polnijo
Z ministrstva za notranje zadeve so nam sporočili, da je zakon o tujcih, ki bi omogočil kolektivno zavračanje prosilcev za azil, še vedno predviden za obravnavo na seji vlade. V koalicijskih vrstah je mogoče slišati, da bi se to lahko zgodilo že prihodnji teden. Več ministrov pa naj bi napovedovalo, da bodo svoje glasovanje o zakonu o tujcih uskladili z ravnanjem ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Verjamejo, da ta ne bo podprl predloga, ki bi bil v nasprotju z ustavo in mednarodnimi konvencijami. Sedanji predlog naj bi namreč omenjene akte kršil. Tudi če bi vlada sporen zakon potrdila, pa naj bi bil naslednja varovalka predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki predlogu nasprotuje.
Ministrica Györkös-Žnidarjeva naj bi kolege ministre včeraj tudi obvestila, da zmogljivosti za nastanitev beguncev pri nas vse bolj primanjkuje. Z ministrstva za notranje zadeve so nam sporočili, da je v azilnih domovih od skupno dobrih 400 mest zasedenih že tri četrtine postelj. Po naših informacijah naj bi bil še zlasti skrb zbujajoč položaj mladoletnikov brez spremstva, ki so zaradi pomanjkanja ustreznih namestitev v dijaških domovih prisiljeni bivati tudi v azilnem domu. Strokovnjaki opozarjajo, da je tamkajšnje okolje zanje neprimerno, saj so lahko v stikih z odraslimi prebivalci doma izpostavljeni izkoriščanju in zlorabam.
Ilirska Bistrica na okopih
Naši sogovorniki v vladnih krogih opozarjajo, da je iskanje sistematičnih rešitev oteženo, saj vlada večinoma ne najde podpore v lokalnih skupnostih. Malone povsod, kjer naj bi – četudi zgolj začasno – gostili migrante, vznikajo protesti in se poraja gnev. Nasprotovanju lokalnih prebivalcev, ki jih običajno podpihuje del desnice, pa nemalokrat sledijo tudi lokalni politiki. Eden najbolj gorečih nasprotnikov sprejemanja beguncev je župan Ilirske Bistrice iz vrst Socialnih demokratov Emil Rojc. »Trajna namestitev tujcev na območju občine Ilirska Bistrica zame kot župana ni sprejemljiva pod nobenim pogojem,« je Rojc te dni sporočil vladi. Zavrnil je celo možnost, da bi vladni urad za komuniciranje v sodelovanju z nevladno organizacijo Sloga v njegovi občini organiziral delavnico o tem, kateri predsodki do migrantov se pojavljajo v lokalnih okoljih in kako bi lahko ključni ljudje v občinah prispevali k večji strpnosti.
Rojc strogo proti integraciji
Kot poudarjajo v vladnem uradu za komuniciranje, so doslej v okoljih, ki imajo izkušnje z begunci oziroma kjer bi lahko do stikov z njimi prišlo v prihodnje, že opravili več delavnic, načrtujejo pa jih tudi v bodoče. »Razen Ilirske Bistrice do sedaj sodelovanja nobena občina ni zavrnila,« pravijo. »Potem pa sploh ni problema,« nam je na to zabrusil Rojc. »Če so drugje pripravljeni na takšno sodelovanje, naj torej begunce preselijo tja.«
Vlada je v odgovoru županu napisala, da trenutno poteka evidentiranje konkretnih lokacij za vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov tudi na območju Ilirske Bistrice. V zaprtih centrih pod nadzorom policije, ki bodo vzpostavljeni samo v primeru, če bodo presežene zmogljivosti lokalnih policijskih postaj, bi bili tujci največ 72 ur, kolikor traja hitri postopek vračanja na Hrvaško. Če centra (kot ena od možnih lokacij se omenja stavba finančne uprave na mejnem prehodu Jelšane) ne bo, pa bi se lahko tujci prosto gibali, kar bi »lahko vodilo v konflikte z okoliškim prebivalstvom«. »Vlada išče in si želi rešitev v sodelovanju in soglasju z lokalno skupnostjo,« so poudarili v dopisu županu Ilirske Bistrice.
Rojc nam je dejal, da pa nikakor ne bo privolil v to, da bi se begunci v Ilirski Bistrici integrirali. Dobil je namreč »neuradno, a zanesljivo informacijo«, da MNZ razmišlja o postavitvi centra za tujce v središču Ilirska Bistrice. »V bližini vrtca, osnovne šole, gimnazije… ne morejo biti nastanjeni tujci, za katere ne vemo, ali so teroristi, ali so posiljevalci, ali pa so morda pošteni ljudje,« nam je dejal včeraj.
Židan se bo z županom pogovoril
Ob tem je Rojc poudaril, da Ilirska Bistrica nima prometnih povezav, nima delovnih mest, ukinili so jim cel kup uradov in centrov… »Kamor so šla delovna mesta, naj gredo še begunci.« Na vprašanje, ali je njegovo stališče do beguncev skladno s pogledi Socialnih demokratov na to problematiko, pa je Rojc odgovoril, da je njegovo stališče »v skladu z interesi občanov Ilirske Bistrice«. Njihovo razpoloženje je preverjal v pogovorih tako z občinskimi svetniki kot tudi z drugimi občani. Ali ima pri svojih stališčih podporo, pa se bo pokazalo na protestih, ki jih bo organiziral »v skrajnem primeru, če bo hotela država nastaniti begunce«.
Prvak SD Dejan Židan nam je včeraj povedal, da se bo z Rojcem pogovoril. »Stališče SD je, da je treba biti strpen. To pa pomeni, da se pustiš informirati,« je Židan komentiral Rojčevo zavračanje delavnic o strpnosti. »Največ nestrpnosti izhaja iz neznanja in ne iz dejanskih groženj,« pravi Židan.
