Sedanja stavka zdravnikov bo čakalne dobe podaljšala na vseh področjih zdravstva, ocenjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Bojijo se tudi, da bi zaradi stavke, med katero se bolniki po dosedanjih opažanjih redkeje odpravijo k zdravniku, nekateri med njimi po nepotrebnem odlašali z iskanjem pomoči.
Večje tveganje za bolnike, več nujnih zdravljenj
»To lahko pomeni večje tveganje za zdravje bolnikov, v drugem koraku pa zaradi poslabšanja njihovih težav tudi več obiskov urgentnih centrov in enot nujne pomoči,« je opozoril specialist javnega zdravja z NIJZ Rade Pribaković. Bolnikom svetujejo, naj se ob težavah najprej obrnejo na svojega osebnega zdravnika, ki bo presodil o njihovi nujnosti. Ambulante družinskih zdravnikov namreč kljub stavki ostajajo najbolj dostopen del zdravstva.
Širše učinke sedanje stavke bodo lahko merili v prihodnjih mesecih, ugotavlja Pribaković. Še posebej bi se lahko po trenutnih ocenah poslabšala dostopnost zdravljenja v majhnih bolnišnicah, kot sta brežiška in trboveljska, oziroma tam, kjer je število zaposlenih na posameznem oddelku zelo majhno. »Gre na primer za interne oddelke, ki bi jih že sicer lahko zamajali dve bolniški odsotnosti,« je ponazoril Pribaković, ki spremlja dogajanje pri čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu.
V vladi zavrnili zahtevo po izstopu zdravnikov
Zdravniška stavka se za zdaj nadaljuje, v vladi pa včeraj niso podprli zahteve Fidesa po izstopu iz enotnega plačnega sistema. »Izstop ne bi avtomatično pomenil več denarja za zdravnike. Poleg tega je pri enotnem sistemu zagotovljena transparentnost in primerljivost delovnih mest. Omogoča tudi nadzor nad maso plač,« je razloge za takšno odločitev naštela ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Pogajanja s Fidesom namerava vlada kljub temu čim prej nadaljevati, dogovor z zdravniki pa je po mnenju ministrice za zdravje Milojke Kolar - Celarc še vedno mogoč. Kje bodo iskali denar, ki ga bo to zahtevalo? S finančno ministrico Matejo Vraničar Erman se dogovarja o dodatnem denarju za zdravstvo iz proračuna v obliki enkratnih ukrepov, je pojasnila Kolar-Celarčeva, v kasnejših letih pa ga bo po njenem zagotavljal nov sistem financiranja. O možnosti, da bi lahko zdravniki zaostrili stavko, ta trenutek ne razmišlja, je povedala.
Precej zdravnikov zahteva zaostritev stavke
O odzivu na vladne odločitve bodo v Fidesu odločali danes, predsednik sindikata Konrad Kuštrin pa je potrdil, da je doslej prejel že precej zahtev zdravnikov po zaostritvi stavke. V osnovnem zdravstvu trenutno res stavkajo bolj omiljeno kot v bolnišnicah, je dodal, a tudi tam že razmišljajo o možnostih drugačnega načina dela. Ena je, da bi bolnike takoj začeli obravnavati v skladu s standardi in normativi iz t. i. modre knjižice, po katerih bi si za prvi pregled bolnika z akutnimi težavami na primer vzeli 12 minut. Druga možnost je, da bi začeli odklanjati administrativne naloge, kot je urejanje bolniških odsotnosti, prevozov in invalidskih pravic. Ali se bodo danes odločili za zaostritev, pa še ne more napovedati, je dejal.
Odločitev vlade, da zavrne njihovo zahtevo po izstopu iz enotnega sistema, Kuštrin vidi kot izključno politično: »Očitno že mislijo na volitve.« Tudi sam ne izključuje možnosti dogovora, če se bo vlada zavezala, da bo za zahtevane spremembe plačne zakonodaje poskrbela brez pogojevanja s stališči drugih sindikatov. Zdravniki med drugim pričakujejo odpravo stropa 57. plačnega razreda (3960 evrov), ki danes navzgor zamejuje njihove plače. Pogoj, ob katerem bi se lahko odločili za zamrznitev stavke, so tudi jasni roki in zaveze za uveljavitev sprememb, je dodal Kuštrin.
