Vlada in sindikati javnega sektorja bodo po umiku interventnega zakona iz parlamentarne procedure in novem vladnem predlogu danes popoldne nadaljevali pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov in višini plačne mase v prihodnjih treh letih.
Ne ena ne druga stran o vsebini predloga, ki naj bi približal stališča, še ne želita natančneje govoriti, je pa minister za javno upravo Boris Koprivnikar v sredo dejal, da bo osredotočen predvsem na najslabše plačane javne uslužbence v plačni skupini J, kjer so med drugim čistilke, hišniki, kuharji, razno tehnično osebje Tem naj bi po neuradnih informacijah v prihodnjem letu namenili dodatnih 10 milijonov evrov. Kot pravijo naši viri, bi po novem vladnem predlogu prejeli polni regres v višini minimalne plače vsi javni uslužbenci do vključno 40. plačnega razreda, preostalim pa bi se regres glede na letošnje leto povišal za 55 evrov. Vlada naj bi bila sindikatom pripravljena popuščati tudi pri premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Celoten predlog je menda vreden okoli 20 milijonov evrov, torej desetkrat manj kot bi brez dogovora oziroma interventnega zakona znašala odprava vseh varčevalnih ukrepov z začetkom prihodnjega leta.
Sindikati bodo zahtevali pojasnila
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je potrdil, da se bodo sindikati pogajanj udeležili, bodo pa ob tem zahtevali tudi precej pojasnil. »Vlada očitno skuša sredstva za postopno odpravo varčevalnih ukrepov delno nadomestiti s sredstvi za svojo obveznost odprave anomalij v plačnem sistemu. Medtem ko je jasno, da je teh 10 milijonov za plačno skupino J premalo za odpravo anomalij, je po drugi strani povsem odprto vprašanje odprave varčevalnih ukrepov v letih 2018 in 2019,« pravi Štrukelj in dodaja, da bodo od vlade še pred začetkom pogajanj terjali tudi izčrpno poročilo o pogajanjih z zdravniki, zlasti glede tega, kakšni so stroški in kako bi to vplivalo na celotno plačno maso v javnem sektorju.
Minister Koprivnikar je v sredo izrazil upanje, da se lahko pogajanja zaradi zbliževanja stališč uspešno končajo. Po njegovem mnenju popravki zakona o ukrepih v javnem sektorju za leto 2017 niti ne bodo potrebni, »saj ima vsak proračun določeno fleksibilnost in možnost prerazporejanja tekom izvajanja«. Če dogovora do konca leta ne bo, bodo potrebni enostranski ukrepi, je ob proračunski razpravi poudarila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Te bo, kot je dejala, treba poiskati na odhodkovni strani proračuna, saj vlada o ukrepih na prihodkovni strani oziroma pri davkih ne razmišlja.
Poslanci koalicije sprejeli oba proračuna
Državni zbor je kljub negotovosti glede stroškov dela v javnem sektorju včeraj ponoči potrdil državni proračun za leti 2017 in 2018, pri čemer so morali koalicijski poslanci proračunske dokumente izglasovati sami. Nezadovoljna opozicija jim je zlasti zaradi zapleta pri plačah že v razpravi odrekla podporo.
Prihodki državnega proračuna bodo prihodnje leto znašali 8,846 milijarde evrov, odhodki pa 9,527 milijarde evrov. Prihodki se od ocene realizacije za leto 2016 povečujejo za pet odstotkov, odhodki pa za 3,8 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 681 milijonov evrov. V letu 2018 se izdatki povečujejo še za 0,5 odstotka, medtem ko naj bi bili prihodki višji za 4,8 odstotka, s čimer bi se proračunski primanjkljaj znižal na 305 milijonov evrov.
Vlada bo po pojasnilih finančnega ministrstva tudi v prihodnjih dveh letih nadaljevala s postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za zniževanje dolga. Slovenski proračun bo za plačilo obresti v prihodnjem letu namenil 973 milijonov evrov, v 2018 pa 970 milijonov evrov. V primerjavi z letošnjo oceno realizacije se obresti v letu 2017 znižujejo za 8,2 odstotka.
Znižanje obresti in višji prihodki bodo po oceni ministrstva omogočili, da privarčevana sredstva usmerimo v ključne prioritete – varnost, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Zanje bo v proračunu za leto 2017 namenjenih nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov, kar je za okoli 350 milijonov evrov več kot letos.
Čeprav je predsednik vlade Miro Cerar v državnem zboru zagotovil, da sta proračuna usmerjena v prihodnost Slovenije in omogočata temelje spodbudnemu poslovnemu okolju, so v opoziciji povsem drugačnega mnenja. Poslanci NSi in SDS vladi očitajo uvajanje novih davkov, zlasti 2-odstotnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb, v ZL pa menijo, da se ob znižanju dohodnine za zgolj deset odstotkov najbolje plačanih nadaljuje zategovanje pasov za vse ostale.
