Danes se v Beitostolnu na Norveškem začenja nova sezona tekmovanj v smučarskih tekih. Tridnevni festival Beito sprint sicer šteje le v sklop mednarodnih tekem FIS, svetovni pokal pa se bo začel naslednji teden v finskem središču Ruka pri Kuusamu, vendar za uvodne tekme na Norveškem vedno velja veliko zanimanje. Prve tekme že kažejo delno sliko razmerij, delno imajo tudi status izbirnih tekem. Zimsko uverturo v paradni panogi, ki je zaradi dveh škandalov z dobitnikoma velikega kristalnega globusa Martinom Sundbyem in Therese Johaug dobila črn madež, norveška televizija na primer prenaša v živo.

V Beitostolnu je tudi osemčlanska slovenska reprezentanca, ki se bo v polni zasedbi pomerila na današnji tekmi v klasiki (10 kilometrov za tekačice in 15 za tekače), delno na jutrišnji drsalni (10/15) ter polnoštevilno na nedeljski paradni disciplini slovenskega teka – drsalnem slogu. Zaradi spremembe v trenerskem štabu, ko je delo glavnega trenerja prevzel Italijan Stefano Saracco, pod vodstvom nekdanjega glavnega trenerja Marka Gracerja pa še vedno vadi le Vesna Fabjan, bo začetek toliko zanimivejši. Čeprav naglas seveda tega nihče ne bo priznal, pa tudi rivalstvo znotraj reprezentance prinaša nekaj več tekmovalnega duha v smučino.

»Stefano še ni videti živčen. Verjetno pa bo naslednji teden veliko bolj,« se je o stanju glavnega trenerja pošalila navihano in vedno nasmejano razpoložena Anamarija Lampič. »Govorim jim, da morajo prve tekme vzeti sproščeno in se tako privaditi tekmovalnemu ritmu, ker te tekme in rezultati niso tako pomembni,« razkrije navodila Saracce, ki mu kot pomočnika pomagata Matija Rimahazi in Nejc Brodar, servisna ekipa s slovaškimi strokovnjaki pa je ostala v lanski zasedbi.

Zanimivo je, da je večina reprezentance zadnje priprave namesto tradicionalno v Skandinaviji opravila v Livignu, kar je tudi opazna sprememba. Le Alenka Čebašek je zaradi težav z višino enako kot Fabjanova odšla na sever malo prej. V italijanski brezcarinski coni so s soudeležbo italijanske in ruske sprinterske reprezentance izvedli tudi nekaj internih tekem. Lampičeva je dosegla najboljši čas v sprintu. Med tekači pa je bil hiter njen mlajši brat Janez, ki si je poleg najhitrejšega na razdalji Miha Šimenca pritekel vozovnico za Skandinavijo za uvodne tekme. Prav moški članski ekipi je vodstvo reprezentance pod vodstvom novega predsednika panoge Simona Jana omogočilo dobre pogoje, čeprav so z dosežki zadnja leta daleč za slovesom tekačic, zadnjo zimo desetimi v pokalu narodov.

Italijanskemu strokovnjaku iz Brussona v dolini Aoste so se ob prevzemu reprezentance kar lesketale oči. V roke je dobil sanjsko ekipo, kar je tudi sam priznal. V srednji Evropi ima močnejšo zasedbo le Nemčija. Škoda, ker je nekdanja mladinska svetovna prvakinja Nika Razinger imela v pripravljalnem delu težave z mononukleozo in je po nekaj mesecih začela vaditi šele v Livignu, vseeno pa ima z odkritjem jeseni Evo Urevc in Leo Einfalt, ki ima celo najobsežnejši program vadbe, na voljo več močnejših tekačic, kot je slovenska kvota za nastope v svetovnem pokalu. Rivalstvo znotraj ekipe bo torej veliko že za nastop v svetovnem pokalu (to zimo v koledarju ni Planice), v katerem po uvodnem delu v finski Ruki, norveškem Lillehammerju, švicarskem Davosu in francoskem La Clusazu sledi prvi vrhunec, novoletni Tour de Ski, drugi pa bo svetovno prvenstvo v finskem Lahtiju v februarju. Po letu premora zaradi materinstva se, tako kot norveška superšampionka Marit Bjoergen, vrača kapetanka Katja Višnar. »Ne pomnim, da bi bili že novembra na Norveškem pogoji tako dobri. Okoli Sjusjena in Lillehammerja je že urejenih do 200 kilometrov smučin, pa se ne šalim. Na ledeniku Val Senales sem opravila dober trening na veliki višini, zdaj že težko in z veseljem čakam prve tekme, čeprav nimam občutka, v kakšni formi sem. V Beitu želim dobiti nazaj tekmovalne občutke,« je želja Katje Višnar, ki ji živahni mali Ludvig v družbi očka, olimpijskega zmagovalca Ola Vigna Hattestada, vliva le dodatno motivacijo.