Da se toliko zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester, sooča z bolečinami v križu, si jeseniški raziskovalci s Fakultete za zdravstvo niso mislili. V povprečju o tovrstnih bolečinah poroča kar skoraj 86 odstotkov sodelujočih v prvi reprezentativni raziskavi v Sloveniji, pri kateri je sodelovalo 1700 zaposlenih v zdravstveni negi v 16 bolnišnicah.
Napotki tudi za domačo oskrbo
Prav to je raziskovalce spodbudilo, da v sklopu projekta, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ponudijo konkretne rešitve tako za preprečevanje bolečine v križu kot za njeno obvladovanje. Za zaposlene iz treh bolnišnic, v katerih so bili izsledki raziskave najbolj zastrašujoči, so pripravili delavnice za zaposlene. Vaje in napotke so strnili tudi v tiskano brošuro. Ta bo v elektronski obliki na voljo na spletni strani fakultete (www.fzj.si), tam pa si lahko vsakdo pogleda tudi poučna videoposnetka. Z enim od njih se lahko gledalci naučijo, kako onemoglemu in pomoči potrebnemu človeku lahko pomagajo vstati s postelje, drugi posnetek pa bo v pomoč tistim, ki večkrat pomagajo komu pri prestavljanju s postelje na invalidski voziček.
Navodila v brošuri in na videoposnetkih so zelo natančna. Ljudem prikažejo, kako bolnika pripravijo na določen premik, da bo ta lažji. Hkrati oskrbovalca natančno vodijo, katere gibe s katerim delom telesa naj ob tem naredi in katere mišice naj pri tem uporabi. »Navodila so zelo dobrodošla tudi za neformalne oskrbovalce, ki doma skrbijo na primer za starejše sorodnike,« je opozorila dr. Simona Hvalič Touzery.
Do delavnic tudi drugi zaposleni?
Na jeseniški zdravstveni fakulteti po besedah dekanke dr. Brigite Skela Savič upajo, da bodo lahko delavnice pripravili še za druge zaposlene v javnem sektorju in gospodarstvu. Že 65 udeleženk delavnic iz treh najbolj izstopajočih slovenskih bolnišnic je bilo nad konkretnimi napotki navdušenih, je opazila dr. Vesna Čuk. Ker so bile udeleženke pretežno medicinske sestre z vsaj 20-letnimi delovnimi izkušnjami, ki isto delo opravljajo že več kot desetletje, so bile vesele tudi priložnosti, da o bolečinah v križu lahko spregovorijo. »Težave so kar bruhale iz njih in ugotovili smo, da o njih na delovnem mestu sploh ne morejo govoriti,« je dejala Čukova. Skela-Savičeva upa, da se bodo resnosti težav začeli zavedati tudi v menedžmentu bolnišnic in zaposlenim ponudili med drugim tudi ustrezne pripomočke za dvigovanje in obračanje bolnikov.
Bolečina v križu narašča z višanjem starosti, delovne dobe in števila let dela na trenutnem delovišču. Povezana je tudi z izpostavljenostjo stresu, prezentizmom (ko zaposleni dela kljub temu, da je bolan), izmenskim delom; odvisna je od števila medicinskih sester v delovni izmeni, dvigovanja bremen, težjih od 45 kilogramov, dvigovanja bolnika v postelji, je izsledke raziskave pojasnila Hvalič-Touzeryjeva. Alarmantne so tudi posledice. Zaradi bolečine v križu je v zadnjem letu 39,2 odstotka anketirancev zmanjšalo delovno aktivnost doma in na delovnem mestu, 51,8 odstotka pa je zmanjšalo fizično aktivnost, denimo gibanje in šport.
