Se vam zdi, da so »resni« mediji šele zdaj opazili vaš film?

Mislim, da so film opazili že prej, ampak o njem niso hoteli poročati, ker se jim takšne vsebine zdijo nekulturne, čeprav gre za resno delo. Tudi poslovni del je vedno trpel, ker nas ni požegnal mainstream, ker smo vulgarni in ker nismo del kruha in iger. Mi smo socialrealizem.

Ste medijem, ki so vas ignorirali, kost v grlu?

Več ko je ogledov, bolj prideta na površje zavist in gravž. Ne bom rekel, da je to zato, ker smo čefurji ali nismo slovenskega porekla, ampak vem, da je naš humor marsikomu preveč. Naš moto ni, da smo vsem všeč, naš moto je, da delamo.

Niste všeč vsem, ste pa mnogim.

Glede na prodane karte, da. Saj ravno to boli. Da vejo, da vemo, kaj počnemo. Pred snemanjem filma sem raziskal trg in točno vem, komu smo ponudili film, zato tudi takšna gledanost. Presenetljivo je, a smo vedeli, da bo, če bomo naredili film za rajo, šel skozi. Vsa Ljubljana je mislila, kako smo odprti, kakšna metropola smo, pa je film padel mimo tako, da bolj ne bi mogel. Zakaj? Ker Slovenija ni samo Ljubljana. Kje so ti drugi ljudje, ki so šli naravnost iz cerkve na volišče? Mi smo hoteli to državo – kuro prijeti za vrat in jo stresti. Uspelo nam je. Slovenci se tako močno bojijo kmečkega porekla, tako se ga otepajo, čeprav je sestavni del kulture. Ljudje so po prvi, drugi svetovni vojni živeli na deželi, s pomočjo zemlje, zdaj pa bi vsi, ki so se premaknili v Ljubljano, kar naenkrat radi prerezali to popkovino, kot da nič ni bilo. Tako da ja, smo kar trn v peti, a mi je to všeč.

Ste delali film, ki bi zabaval tudi vas, ali ste imeli v mislih samo določene gledalce?

Seveda. Mi vedno delamo filme, ob katerih se zabavamo sami. Mi nismo napisali fore in šli študirat, ali bodo to vsi razumeli. Sam takoj vem, katera fora bo vulgarna, a jo zanalašč uporabim. Petnajst let igre, ki jo gledamo, je bilo dovolj. Kdo govori tako, kot govorijo v slovenskih filmih? Nihče. V filmih govorimo izmišljen jezik.

Ali uporabljamo tudi toliko kletvic, kot jih uporabljajo v vašem filmu?

Ja, samo ne tu, v Ljubljani. Ko pa greš v hribe... Lahko vam povem za primer v Kranjski Gori, kjer je bil pred 10, 15 leti bar, kamor so hodili ven kerlci, in so krožile zgodbe, da ko jim niso več dali pit, je nekdo šel domov po motorko in razžagal šank. Sredi Kranjske Gore. Z mopedi so se vozili po lokalu in delali kroge. Mi smo še omilili stvari. Če boš šel na kremšnito na Bled, ti natakar ne bo je... mater, če boš šel v Gorje, proti Pokljuki, in se ustavil Pr' Ranšku, pa tam lastnica govori v moškem spolu. Višje ko greš, boljši ko je zrak, bolj so začinjene besede.

Lahko potem rečemo, da v filmu predstavljate del Slovenije, ki ga urbani del ne pozna?

Ja, ki ga ne pozna in ki ga zanalašč noče poznati. Ki ga odriva stran. Verjamem, da se nekaterim ljudem to gravža, ker jim predstavljamo resnico, ker jim nastavljamo ogledalo. Ko mi nekdo reče, da sem vulgaren, zaboli, ampak čez pet sekund mi je vseeno.

Zaboli?

Ja, zaboli, ker ne gredo čez pi..., ku... na začetku. Če imaš uro in pol materiala, ti pa sodiš po dveh kletvicah, kaj naj drugega rečem. Nekateri film kritizirajo, ne da bi ga sploh šli gledat.

Kaj po vašem mnenju najbolj zabava gledalce vašega filma?

Mislim, da to, da smo prepričljivi v tem, kar počnemo. Komur nismo všeč, se zagravžamo, kar pomeni, da smo bili prepričljivi v gravžanju. Nobeden ne reče, da nismo dobri igralci.

Za film se je potegovalo več distributerjev, kar pomeni, da so vedeli, da lahko pričakujejo hit. Zaradi česa so računali na uspeh?

Ker smo imeli bazo ljudi že na youtubu. Prvi del Hostarjev ima na youtubu milijon ogledov, zadnji, ki jih ima najmanj, pa okrog 250.000. Če jih že od teh 250.000 pride v kino sto tisoč, je to zmaga za slovenske razmere. Sešteli so stvari, niso neumni.

Zakaj Hostarjev, ko ste jih ponujali, potemtakem niso pograbile televizije?

Televizijam je vseeno. Oni služijo od oglasov, in če ljudje gledajo resničnostne šove, ki so najcenejša zadeva, zakaj bi potem delali kaj drugega.

No, snemajo tudi svoje serije. Zakaj potem ne vaše?

Ne vem, mislim, da se nas bojijo. Hostarje smo ponujali skoraj vsem televizijam razen RTVS, pa so odgovorili: projekt je v fazi budžetiranja, kar pomeni »fuck off«, samo da je lepše zapakirano. Po moje smo prevulgarni in jih je skrbelo, kako bi se odzvala javnost.

Ali pa zato, ker televizijo gleda druga publika kot youtube?

To je sigurno, ker mladi gledajo youtube. Je pa ironija v tem, da si vse televizije želijo dobiti nazaj mlade in bi bili po tej teoriji pravi za to. Mladi ne gledajo televizije. Premalo se raziskuje, komu je kakšna stvar namenjena, problem je v tem, da je gledalec na zadnjem mestu. In zdaj nam bodo art mreža, intelektualci rekli, da poneumljamo gledalce, ker bi lahko imeli drugačne filme. Kaj pa ves ostali program? Mi smo ponudili vsaj smeh. Za koga pa je narejeno drugo? Za gledalce ni.

Ali to, ko rečejo, da vaš film poneumlja, boli?

Zaboli, ker nas ni Amerika plačala, da podebilimo ljudi, da bodo potem lahko hot doge v rit tiščali. Tako nas ljudje dojemajo, ker smo jim dali debilno vsebino, ampak komedija nikoli ni bila izobraževalna. Če je komedija neumna, mora biti neumna in bolj ko je neumna, bolj je smešna. Ni naša naloga, da izobražujemo mladino, to mora početi šola. Mi smo tu, da jih nasmejemo, vzgajajo pa naj jih starši. Tudi sam sem kot otrok veliko klel in še vedno kolnem, samo da zdaj kolnem tam, kjer lahko. Kletvice obožujem, ker lahko z eno besedo poveš toliko, kolikor v zbornem jeziku ne moreš z dvema stavkoma.

Kako to, da nekateri za vas, tudi sama, nikoli nismo slišali vse do zdaj, ko je v kino prišel film Pr' Hostar?

Ker živite v drugi skrajnosti, v drugem svetu. Veste, kdo nas gleda največ? Ljudje, ki imajo brezvezne službe in se z gledanjem posnetkov odlepijo od sranja, ki ga delajo. Ali pa si malo bolj zadrt tip človeka. Nekaterih ljudi se je sram smejati. Nočejo, da jih kdo vidi, da se smejijo na neko foro, ki asociira na ku.... Temu filmu se ne smejijo ljudje, ki se ne znajo sprostiti, ki ne znajo pustiti predsodkov pred vrati.

Če je bil prvi del gledalcev ta, ki vas je poznal, in drugi ta, ki ima rad komedije, ali je tretji ta, ki zdaj film hodi gledat iz radovednosti oziroma ker se jim zdi, da ga morajo videti?

Nekdo je napisal komentar »Ne, ni šans, ne, prav ne grem gledat tega filma, prav ne bom jim dal šestih evrov,« kar pomeni, da se že toliko govori o njem, da imajo nekateri občutek, da ga morajo iti gledat.

Imate kakšno predstavo, koliko oboževalcev imate?

Če seštejemo vse, jih je zagotovo sto tisoč, ni pa nujno, da bi vsi ti šli v kino, ker je eno šestkrat klikniti na youtubu iz svojega naslonjača, drugo pa iti v kino in dati šest evrov. Je pa film zdaj postal svoja pošast. Ljudje govorijo namesto nas, koliko smo zaslužili, kaj bomo z denarjem, zakaj smo naredili film… Vse razen tega, kar je res. Filma nismo šli delat zaradi denarja, ampak zato, ker ga lahko, ker ga znamo, bomo pa nekaj zaslužili, hvala ku..., saj smo šest let delali iz svojih lastnih sredstev pa tudi za film sva se z Dejanom Krupićem zapufala iz svojega žepa.