Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj umaknil ruski podpis z rimskega statuta, temeljnega dokumenta mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Rusija pristopa k sodišču sicer nikoli ni ratificirala v dumi, zato umik podpisa ne bo imel neposrednih postopkovnih posledic, so pa te lahko večje, ko gre za prihodnost sodišča. To se že sooča s kritikami afriških držav, da je pristransko in da se preveč ukvarja samo z domnevnimi vojnimi zločini na črni celini. Zaradi tega so odstop od rimskega statuta že napovedale države Burundi, Republika Južna Afrika in Gambija.
Moskvo je očitno razjezilo, ker je ICC v ponedeljkovem poročilu rusko priključitev Krima označil za oboroženi konflikt, rusko navzočnost pa za okupacijo. Sporočil je, da preiskuje tudi domnevne vojne zločine ruskih sil med kratko vojno v Gruziji leta 2008. Pojavljali so se pozivi, da bi Rusijo preiskovali zaradi domnevnih vojnih zločinov v Siriji, kot je prejšnji mesec namignil francoski predsednik François Hollande. »Žal sodišče ni upravičilo pričakovanj in ni postalo iskreno neodvisen organ mednarodne pravice,« je zapisalo rusko zunanje ministrstvo.
Pod drobnogledom tudi Cia
Prav tako kot Rusija podpisa rimskega sporazuma niso ratificirale ZDA, ki so v zadnjih dneh tudi v sporu z ICC. Ta je v istem poročilu ocenil, da so ameriški vojaki in pripadniki Cie morda zagrešili vojne zločine z mučenjem ljudi, zato bi proti njim lahko vložili obtožnice. To lahko storijo, četudi ZDA niso pristopile k rimskemu statutu.
Obtožbe se nanašajo predvsem na mučenje med zasliševanjem ljudi v zaporih v Afganistanu in v tajnih zaporih Cie na Poljskem, v Romuniji in Litvi v času Busheve vojne proti terorizmu med letoma 2002 in 2008. ZDA so prek tiskovne predstavnice zunanjega ministrstva Elizabeth Trudeau odgovorile, da ne verjamejo, da so preiskave upravičene ali primerne in da imajo ZDA učinkovit mehanizem preiskovanja in pregona, ki »presega mednarodne standarde«. V Pentagonu pa so zadržano dejali, da bodo počakali na kakšno dodatno informacijo, preden bodo komentirali.
Se vrača veliki kritik?
V imenu ZDA je rimski statut leta 2000 podpisal predsednik Bill Clinton, njegov naslednik George Bush mlajši je nato sporočil, da ZDA ne bodo pristopile k sodišču. Njegova administracija je takrat zelo odmevno silila druge države k podpisu dvostranskih sporazumov o imuniteti ameriških državljanov. Med glavnimi kritiki sodišča je bil takrat visoki uslužbenec zunanjega ministrstva John Bolton, ki se ga zdaj omenja kot mogočega zunanjega ministra v vladi Donalda Trumpa. Ko je Bolton odšel na nov položaj, se je sodelovanje Busheve vlade z ICC otoplilo, še bolj pa se je pod Obamo, ki pa ratifikacije pristopa k ICC ni poslal v senat, saj bi tam gladko padel. Trump je med kampanjo napovedoval, da bi spet uzakonil mučenje zapornikov. Gre za metode, ki so bile po interpretaciji Busheve vlade zakonite, Obama jih je potem prepovedal in označil za mučenje, a niso nikogar preganjali, ICC pa jih je zdaj vzel pod drobnogled. ba, agencije
