Predsednik republike Borut Pahor je včeraj začel pogovore z vodji poslanskih skupin o kandidatih za viceguvernerja Banke Slovenije. Za to mesto, na katerem februarja prihodnje leto mandat poteče Mejri Festić, se poleg sedanje viceguvernerke poteguje kar deset kandidatov. Vsi so se v preteklih dneh že predstavili poslanskim skupinam.
Čeprav so poslanci o tem, komu od njih bi namenili svoj glas, v glavnem skrivnostni, pa nekateri naši sogovorniki največ možnosti, da bi zbral 46 poslanskih glasov in da ga bo torej Pahor predlagal na viceguvernersko mesto, pripisujejo profesorju na ekonomski fakulteti Igorju Mastenu. Drugi menijo, da bi se bilo treba odločiti za bolj izkušenega kandidata, in omenjajo člana uprave SID banke Jožefa Bradeška.
Pestro sodelovanje Igorja Mastena
Podporo Mastenu napovedujejo v NSi. Ni namreč skrivnost, da z njim večkrat sodelujejo, izpostavljajo pa še, da ga cenijo kot strokovnjaka za analize, kar bo tudi področje dela bodočega novega viceguvernerja. A NSi ni edina stranka, s katero sodeluje Masten. Na sobotni mednarodni konferenci o revščini, ki jo je pripravila Evropska demokratska stranka v sodelovanju z DeSUS, je predstavil raziskavo o vplivu demografskih dejavnikov in pokojninske reforme na položaj upokojencev. Masten se je po naših informacijah uvrstil med tri kandidate za viceguvernerja, ki jim prednost dajejo v Erjavčevi stranki. Vendar pa naj – tako pravijo naši viri – navdušenje nad njegovo kandidaturo ne bi bilo enotno. Če ga bo Pahor predlagal, naj vseh glasov poslancev DeSUS ne bi mogel pričakovati. Ob tem naj spomnimo, da je glasovanje tajno.
Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je po včerajšnjem pogovoru pri predsedniku države poudarila, da naj bi se njihova poslanska skupina o podpori kandidatom za viceguvernerja odločala prihodnji teden, naši sogovorniki iz največje vladne stranke pa izpostavljajo, da so jih prepričale predvsem štiri predstavitve, med njimi tudi Mastenova. Kot še bolj primernega kandidata pa omenjajo »cenjenega bančnika« Jožefa Bradeška. Mastenovo dosedanje delovanje namreč »nekoliko obremenjujeta« njegovo preteklo članstvo v nadzornem svetu NLB (na tem mestu je bil od leta 2009 do januarja 2012, torej v času vlade Boruta Pahorja, ko je po prepričanju nekaterih že bila potrebna dokapitalizacija naše največje banke) in tudi petinska zaposlitev v Banki Slovenije.
Preteklost, ki obremenjuje
Zaradi omenjenega preteklega delovanja bodo Mastena težko podprli v poslanski skupini SD. Že večkrat so namreč poudarili, da si na vodilnih mestih v Banki Slovenije želijo ljudi, ki z dosedanjim delovanjem naše centralne banke niso povezani. Kar pomeni, da naj si njihove podpore tudi ne bi prislužila Festićeva. Prav tako ne Mitja Mavko, nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu, ki je imel dejavno vlogo pri pripravah na sanacijo bank leta 2013.
Tudi v največji opozicijski stranki SDS so včeraj poudarili, da ne podpirajo kandidatov, ki so že bili na funkciji v Banki Slovenije, pa tudi ne tistih, ki so v izvršnem smislu tako ali drugače sodelovali pri opravljanju funkcij, povezanih z bančnim sistemom. Odgovora na vprašanje, ali med te štejejo tudi Mastena, nismo dobili.
Kot smo že poročali, pa naj bi si Mastena v svoji ekipi želel guverner BS Boštjan Jazbec. Veže ju namreč dosedanje tesno sodelovanje in medsebojna podpora. Jazbecu bi »prijateljski« viceguverner prišel še toliko bolj prav, ker po neuradnih informacijah ni v najboljših odnosih s svojimi tremi novimi viceguvernerskimi kolegi. Nekateri naši sogovorniki pa menijo, da se bodo tudi odnosi z Mastenom, če se bo ta preselil na Banko Slovenije, kaj hitro ohladili, oziroma ocenjujejo, da se bodo med njima začele »prestižne tekme«.
