Za vroč šestletni mandat na vrhu vrhovnega državnega tožilstva se potegujeta dva kandidata, so sporočili iz pravosodnega ministrstva. Na razpis, ki se je iztekel v ponedeljek, sta se prijavila 47-letni vodja mariborskih tožilcev Drago Šketa in 54-letni vodja krških tožilcev Robert Renier. Iz vrhovnega in specializiranega državnega tožilstva se ni prijavil nihče.
Sedanjemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju se mandat izteče 4. maja prihodnje leto.
Prvi prihaja izpred kamer, drugi iz sence
»Menim, da imam kot vodja okrožnega državnega tožilstva v Mariboru ter delovne skupine za spremljanje izvajanja strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete ter kot član državnotožilskega sveta dovolj širok pogled na delovanje tožilstva. Dodano vrednost želim prispevati z dinamičnim pristopom in novimi oblikami delovanja tožilstva, ki bodo pospešile pregon kriminalitete,« nam je pojasnil Šketa, ki mariborske tožilce vodi od leta 2010. Ena glavnih prioritet bo pregon gospodarskega kriminala, med njegovimi cilji pa je tudi hitrejša pot zahtevnejših zadev od predkazenskega postopka do konca sojenja. Zato ne čudi, da do napovedi ministrstva o postopni ukinitvi sodnih preiskav ni tako zelo kritičen kot sedanji vrh tožilstva: »Na začetku smo imeli veliko pripomb. Nekatere stvari so bile že korigirane, več pa bomo videli, ko bo nastopilo medresorsko usklajevanje.«
Nekaj vprašanj smo zastavili tudi tožilcu Renierju, vendar so nam v njegovem uradu pojasnili, da je službeno odsoten. Renier vodi manjše tožilstvo in širši javnosti ni znan, čeprav je tudi on izkušen karierni tožilec, ki krško tožilstvo vodi od leta 1997.
Šketa je zaradi svojih javnih nastopov v javnosti bistveno bolj znan, si je pa v zadnjih letih nakopal nekaj sovražnikov v političnih vrstah. Ker mariborsko tožilstvo preganja nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, predvsem med bolj radikalnimi desnimi politiki ni ravno priljubljen.
Zadnjo besedo imajo poslanci
Potem ko državnotožilski svet izbere enega ali oba kandidata (v tem primeru se lahko izjasni, komu daje prednost), pridobi mnenje vlade in svoj predlog pošlje v državni zbor. Zadnjo besedo imajo poslanci, ki niso vezani na predlog državnotožilskega sveta.
