»Ne morem verjeti, koliko časa in denarja zapravi država za to, da se ubada z najstnikom, ki zagreši neznaten prekršek,« se čudi bralka Dnevnika iz Maribora. Zaradi nepazljivosti hčerke je dobila podroben vpogled v drobovje slovenskega državnega aparata ter v to, koliko časa in posledično davkoplačevalskega denarja se tam porabi za malenkostne zadeve.

16. avgusta dopoldne se je tedaj še 17-letno dekle s starim ponijem peljalo po kolesarski stezi ob Ljubljanski ulici (bralca naj ne zavede ime ulice skozi spalno naselje na desnem bregu Drave; po njej je kolesarski promet bistveno manj gost kot v prestolnici.) Na praznem pločniku, po katerem je zarisana kolesarska steza, je gimnazijko ustavil policist. Okaral jo je, ker se je vozila po levi strani cestišča, v napačno smer.

Uniformiranec bi ji seveda lahko izrekel opomin, a se je raje odločil za denarno kazen. Spisal ji je plačilni nalog v višini 40 evrov. Že čez dva dni je ta isti policist potrkal na vrata najstničinega doma. Ker je ni bilo doma, se je pogovarjal z babico in jo prosil, naj pokliče vnukinjo in ji sporoči, da je storil napako. Plačilnega naloga ji namreč ne bi smel izdati.

Policist ne sme denarno kaznovati mladostnika

Da je bilo dekle tistega dne še mladoletno, policist ni opazil, čeprav jo je legitimiral. Najstnico je zato vljudno prosil, naj spiše zahtevo za sodno varstvo, položnico pa naj zavrže. Upoštevala je njegov predlog in še isti dan poslala zahtevo v upanju, da je zadeva s tem končana. Vendar je birokratski mlin že mlel v polni hitrosti.

Čez mesec dni je njeno mater v službo poklical policist. »Sporočil mi je, da mi mora izreči ustno opozorilo, ker je bila moja hči tisti dan brez nadzora in je naredila prekršek. Zasliševal me je o družinskem življenju, mi pridigal o vzgoji in mi ukazal, da se moram s hčerko pogovoriti o prometnih pravilih,« se pogovora spominja bralka, ki želi ostati anonimna.

Čez približno tri tedne je prejela priporočeno pošiljko. V njej je bilo vabilo okrajnega sodišča v Mariboru, ki je mater in hčer vabilo na razpravo zaradi prekrška. Priložen je bil še zelo površno spisan obdolžilni predlog policije zaradi kršitve 37. člena zakona o pravilih cestnega prometa.

Namesto odločbe o štipendiji vabilo na sestanek

Dober teden dni pred obravnavo je na njen naslov prispela še ena pošiljka, tokrat od Centra za socialno delo Maribor, enote za varstvo otrok in mladostnikov. V njej ni bilo odločbe o štipendiji, na katero so čakali že dva meseca, saj je štipendija pravzaprav edini vir najstničinih prihodkov. V ovojnici je bilo vabilo, s katerim mater in hčer ob 8. zjutraj kličejo na razgovor.

»Poklicala sem socialno delavko in ji razložila, da sem ob tej uri v službi, hčerka pa v šoli,« se spominja Mariborčanka. »Delavka je zatem po telefonu opravila razgovor o vzgoji hčere in njenih 'težavah'. Razložila mi je, da mora govoriti z mano zato, ker sem kot skrbnica opustila nadzor nad hčerko. Zanimalo jo je, v kakšnih razmerah živimo in če so v preteklosti že bili kakšni problemi z njo. Zagotovila sem ji, da z njo nimam težav, da je zgledna dijakinja in da je ta prekršek zanemarljiv, saj ni povzročila niti nesreče niti škode. Da se zavedam, da je storila prekršek s tem, ko se je vozila po napačni strani po prazni široki kolesarski stezi, a da je vendar vse to skupaj pretirano. Gospa mi je odvrnila, da je pač dolžna poslati dopis sodišču in da bo predlagala najmilejši ukrep sodišču, to je ukor.«

V torek, 25. oktobra, je najstnica imela obravnavo na sodišču zaradi vožnje s kolesom po kolesarski stezi v napačni smeri. Okrajna sodnica je po opravljeni glavni obravnavi in zaslišanju kršiteljice in njene mame odločila, da bo primer opustila. »V vseh uradnih postopkih, razgovorih in zaslišanjih je povsem zvodenela teža prekrška, o njej sploh ni bilo govora,« je ogorčena Mariborčanka, ki je sodni razplet ni pomiril. »Koliko je bilo to ur dela na treh različnih institucijah, koliko tiskanja, pošiljanja vabil na razgovore in razprave. Koliko nas vse to stane?«

Vse prekrške obravnavajo po enakem postopku

Na to vprašanje seveda ne bo dobila natančnega odgovora. Dejstvo pa je, da njena izkušnja ni osamljena. Po enakem postopku namreč potekajo vse zadeve, kadar policist kaznuje mladoletnika zaradi prometnega prekrška, pa če je ta še tako majhen.

Zakon o prekrških določa, da hitri postopek ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov, so nam pojasnili v generalni policijski upravi. Posledično to pomeni, da se mladoletnemu storilcu prekrška ne more izdati plačilnega naloga ali odločbe v hitrem postopku, temveč je treba v vseh primerih ugotovljenih kršitev na pristojno sodišče vložiti obdolžilni predlog.

»Starši, skrbniki in rejniki so dolžni izvajati nadzor nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu,« izpostavlja vodstvo policije. Če se izkaže, da so zaradi opustitve dolžne skrbi ali nadzora starši kršili zakon, jih lahko sodišče kaznuje z globo 160 evrov. Enota za varstvo otrok in mladostnikov Centra za socialno delo Maribor je letos obravnavala približno 400 novih zadev, od tega 69 postopkov o prekrških. Koliko postopkov se je nanašalo na prometne prekrške, iz evidenc ni razvidno, saj tam obravnavajo tudi kršitve zakona o javnem redu in miru ter zakona o prometu in proizvodnji prepovedanih drog.

»Postopek proti mladoletnemu storilcu prekrška se prične na pobudo policije ali sodišča,« nam je razložila Marjana Bravc, direktorica centra. Po uradni dolžnosti so dolžni vzpostaviti stik z mladoletno osebo in njegovimi zakonitimi zastopniki, nato socialna delavka običajno pripravi krajše poročilo in ga pošlje na sodišče. Mladostnikom se v okviru postopkov o prekrških na sodišču praviloma izrekajo vzgojni ukrepi oziroma navodila in prepovedi, ki jih nato izvajajo organi socialnega varstva.