Vlada je včeraj pozno zvečer oblikovala nov približevalni predlog. Po srečanju, katerega so se udeležili premier Miro Cerar, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, predsednika DeSUS in SD Karl Erjavec ter Dejan Židan in vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, je sklenila, da na tej osnovi nadaljujejo pogajanja s sindikati javnega sektorja.
O vsebini vladnega predloga so bili udeleženci sestanka skrivnostni, sta pa po Štrukljevih besedah s Počivavškom opozorila na nekaj vprašanj, ki terjajo odgovore, med drugim na odpravo plačnih anomalij ter pogajanja z zdravniki. Vlada je predlog pisno posredovala sindikatom, njihov odziv pa pričakujejo že danes.
Na Koprivnikarjevo pobudo za umik zakona o ukrepih za javni sektor v letu 2017 je nekoliko kasneje parlamentarni odbor za notranje zadeve s 13 glasovi za in brez glasu proti izglasoval sklep, da interventni zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Dan, poln preobratov
Še pozno popoldne ni kazalo, da bi bil mogoče še kakšen dogovor. Zadnji sindikalni predlog, v katerem so predstavniki javnih uslužbencev poleg že prej znanih zahtev med drugim terjali postopno vrnitev plač na raven pred 8-odstotnim znižanjem v letu 2012, je vlada na korespondenčni seji ocenila kot nesprejemljiv, odgovornost za odločitev, kako preprečiti zvišanje javnofinančnih odhodkov v prihodnjem letu za 215 milijonov evrov, pa preložila na poslance državnega zbora. »Predlog smo ocenili kot nesprejemljiv, ne le zaradi finančnih posledic, ampak zato, ker so sindikati podali povsem nove zahteve,« je zgodaj popoldne pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da Koprivnikarja popolnoma podpira. »Sindikatom smo šli naproti, koliko je bilo mogoče, vendar pa moramo upoštevati javnofinančne zmožnosti. Več, kot imamo, ne moremo razdeliti,« je dejal Cerar.
V igri kar 215 milijonov evrov
Koprivnikar je pojasnil, da je zdaj odločitev v rokah poslancev državnega zbora, ki morajo z drugimi ukrepi zagotoviti proračunsko stabilnost. Če tega ne storijo, se bodo javnofinančni stroški v prihodnjem letu poleg 110 milijonov evrov, kolikor znaša že letos realizirana sprostitev plačne lestvice in napredovanj, zaradi sprostitve večine še preostalih varčevalnih ukrepov povečali za dodatnih 215 milijonov evrov.
Poslanci bi namreč lahko sprostitev 161 milijonov evrov proračunskih odhodkov preprečiki s potrditvijo zakona o ukrepih za javni sektor v letu 2017, ki ga je vlada sprejela konec septembra in po katerem bi se varčevalni ukrepi podaljšali še za leto dni. Ker pa bi se z novim letom sprostile tudi premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 54 milijonov evrov, te pa so stvar kolektivne pogodbe in odvisne od soglasja sindikatov, bi morali poslanci tehtati tudi o predlogu o linearnem znižanju plač v javnem sektorju za 1,33 odstotka.
SD in DeSUS proti linearnemu znižanju plač
Zadeva pa se je kmalu začela zapletati, saj so v koalicijskih DeSUS in SD ostro nasprotovali predlogu o linearnem znižanju plačne lestvice. Dopolnila, s katerim bi znižali plače tudi najslabše plačanim javnim uslužbencem, ki so pod 30. plačnim razredom, ni mogoče podpreti, je poudaril vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Predsednik stranke Karl Erjavec pa je ocenil, da toliko rezerv v proračunu, s katerimi bi preprečili nov udarec za najbolj ogrožene, že lahko najdejo. Omenjeno dopolnilo, ki naj bi ga po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana pripravil kar minister Koprivnikar sam, je bilo nesprejemljivo tudi za socialne demokrate.
Tao v SD kot v DeSUS so opozorili, da je od vlade in pristojnega ministra neodgovorno, ker sta breme odločitve prenesla na poslance. Nezadovoljstvo v koaliciji je bilo precejšnje, saj je Jurša denimo dejal, da bi bilo morda bolj pametno, »da bi kakšne zadeve reševal nekdo drug namesto Koprivnikarja«.
Sindikati se pripravljajo na splošno stavko
Medtem so sindikati že začeli napovedati zaostritev svojih aktivnosti. »Če bi prišlo do enostranskih ukrepov, kaj drugega kot splošno stavko javnega sektorja ne gre pričakovati,« je opozoril predsednik Pergama in vodja ene od dveh pogajalskih skupin javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Sam sicer pričakuje, da bo morebitna splošna stavka zaradi velikega nezadovoljstva javnih uslužbencev veliko obsežnejša, kot je bila »Posedijeva« v letu 2010, poleg tega pa bodo, kot je dejal, tokrat tudi bistveno bolje pripravljeni na vladne poskuse preprečevanja stavke kot tedaj.
Razhod zaradi 23 milijonov evrov
Sindikati za neuspeh dosedanjih pogajanj krivijo vladno stran. Kot je po propadu pogajanj v ponedeljek dejal Počivavšek, je bil vladni predlog minimalen in »glede na stanje, v katerem so pogajanja, neresen«.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je kot razlog za vztrajanje pri zadnjem sindikalnem predlogu navedel vse boljše ekonomske rezultate, dejstvo, da plače v izobraževanju, znanosti in kulturi stagnirajo bolj kot v drugih segmentih javnega sektorja, (ne)odpravo anomalij v plačni skupini J ter še vedno povsem odprta vprašanja v zdravstvu. »Ni sprejemljivo, da bi se ob ugodnih makroekonomskih kazalnikih za Slovenijo, ki se še izboljšujejo, velika večina še veljavnih varčevalnih ukrepov prestavila na konec leta 2019. Ni sprejemljivo, da se vlada na eni strani ločeno pogaja s skupinami javnih uslužbencev, kjer je na mizi več kot sto milijonov evrov, na drugi strani pa se tu pogajamo o desetkrat nižji vsoti,« je povedal Štrukelj.
Kot je včeraj pojasnil Koprivnikar, je zadnji vladni predlog pomenil dodatnih 10 milijonov evrov, razlika med stranema pa je na koncu znašala okoli 23 milijonov evrov. Desetkrat manj torej, kot bi lahko predstavljale posledice.
