Ameriške predsedniške volitve so kitajski državni mediji izkoristili za to, da so čim bolj očrnili ameriško pa tudi zahodno demokracijo. Tako so našli potrditev pravilnosti povzdigovanja kitajskega političnega sistema, kjer, kot poudarjajo, prenos oblasti poteka premišljeno, mirno, brez hrupa in brez volitev, ki bi narod povsem razklale.
Dnevnik China Daily, ki izhaja v angleščini, tako ameriške predsedniške volitve označuje za »kaotično politično farso«. Dvojezični dnevnik Global Times pa meni: »Če lahko tak človek postane predsednik, potem je nekaj narobe s političnim sistemom.«
Vendar pa so državni mediji navijali za Donalda Trumpa in obžalovali »neobjektivnost« ameriških medijev. Očitno jih bolj kot Trumpove nesramne izjave o Kitajski moti, ker bi bila Hillary Clinton lahko kritična do kršenja človekovih pravic na Kitajskem.
Edina preudarna velesila
Kitajski voditelj Xi Jinping je takoj prijazno čestital Trumpu za izvolitev in se zavzel za sodelovanje. Xi ob novem ameriškem predsedniku daje vtis uglajenega politika in velikega državnika. Še več, ob novem voditelju ZDA, ki naivno nasprotuje globalizaciji, neodgovorno postavlja pod vprašaj pariški podnebni sporazum in še niti približno ne ve, kakšno zunanjo politiko bo vodil, je Kitajska videti kot preudarna velesila, ki edina lahko svetu zagotovi stabilnost, mir in blaginjo.
Trump je pred volitvami Kitajski predvsem očital, da je Američanom ukradla milijone delovnih mest, in napovedal do 45-odstotno carino na uvoz kitajskih izdelkov. Jože P. Damijan je za Dnevnik dejal, da to najprej ni mogoče zato, ker bi lahko prizadeta država uvedla povračilne ukrepe v enaki vrednosti. Kot drugi razlog je slovenski ekonomist navedel naslednje: »Precejšen del uvoženih kitajskih izdelkov je proizveden v okviru globalnih verig vrednosti, kjer imajo ameriške korporacije organizirane vertikalne proizvodne verige, tako da se predvsem sestavljanje komponent opravi na Kitajskem. Denimo vsi Applovi izdelki in drugi računalniki ter aparati spadajo v to kategorijo. Z uvedbo carin bi Trump dejansko prizadel ameriške korporacije, ki poceni proizvajajo ali sestavljajo svoje izdelke na Kitajskem. Tega mu kongres ne bo dovolil. Lahko pa Trump nekoliko izsiljuje posamezna podjetja, kot je v Detroitu zagrozil, da bo uvedel 35-odstotno carino na uvoz avtomobilov iz Mehike, če bodo ameriška podjetja še naprej tja preseljevala proizvodnjo avtomobilov.« Novi ameriški predsednik je pred volitvami tudi izjavil, da si je Kitajska izmislila podnebne spremembe, da bi na kolena spravila ameriško industrijo. Tudi na ta očitek se v Pekingu niso odzvali.
Zdi pa se, da bi Kitajska lahko imela koristi od morebitnega umika ZDA iz Južne Koreje in Japonske. Trump je namreč to napovedal v primeru, če Seul in Tokio ne bosta začela plačevati za ameriško vojaško zaščito. Vendar bi se v tem primeru Južna Koreja in Japonska čutili ogroženi od jedrske sile Severne Koreje in kmalu sami postali jedrski sili. To pa za Kitajsko ne bi bila dobra novica. V resnici potrebujejo Američani in Kitajci drug drugega, če želijo imeti gospodarsko rast ter reševati okoljevarstvene in varnostne probleme. mš
