Vodja nemškega urada za migracije in begunce je člane bavarske stranke CSU, ki jo vodi do migracijske politike nemške kanclerke Angele Merkel kritični Horst Seehofer, te dni skušal prepričati, da so begunci, ki prihajajo v Nemčijo, bolje usposobljeni za vključitev v družbo in na trg dela, kot se zdi. V letu dni se jih je zaposlilo 50.000, kar šteje za uspeh.
V letu dni od izbruha velike begunske krize, ki je državo zajela potem, ko je kanclerka Merklova začasno odpravila dublinska pravila, je delo že našlo 50.000 beguncev, je sporočil Frank-Jürgen Weise, vodja urada za migracije in begunce. Begunci naj bi bili tudi zelo pozitivno naravnani, ko gre za izzive integracije, pozitivno naj bi gledali na demokracijo, enakopravnost žensk in bili bolje izobraženi, kot so sprva ocenjevali. Begunci so sicer zaposlitev večinoma našli na slabo plačanih delovnih mestih, v kmetijstvu in logistiki, del se jih je tudi samozaposlil.
Pred kratkim je nemški gospodarski minister in podkancler Sigmar Gabriel vodstvom največjih nemških podjetij, ki kotirajo na nemški borzi, poslal pismo s pozivom, naj ne bodo pikolovski in naj torej ne iščejo popolnih kandidatov, ampak naj beguncem večkrat dajo priložnost, da se izkažejo na delovnem mestu. Po eni od anket med največjimi podjetji, ki kotirajo na nemški borzi, so podjetja z vrha lestvice v letu dni zaposlila komaj nekaj deset beguncev, pa še te večinoma Deutsche post. A krivdo za takšne razmere bi bilo težko pripisati samo delodajalcem, na kar opozarjajo tudi sindikati – državi ni uspelo dovolj hitro vzpostaviti programov, ki bi beguncem olajšali pot do trga dela.
Kot še posebej težavno se je, poleg jezikovnih ovir, izkazalo zaposlovanje v obrtnih dejavnostih. Šele aprila letos so zaživele pobude, ki beguncem omogočajo izobraževanje v obrtnih dejavnostih, o rezultatih pa zato še ni mogoče govoriti. Sodeč po izjavah vodje urada za migracije in begunce, so rezultati za zdaj skromni ali pa vsaj pod pričakovanji. Da gre za dolgotrajen proces, govorijo tudi statistike. Stopnja brezposelnih med begunci z vojnih in kriznih območij je sredi leta dosegla dobrih 52 odstotkov in je bila za deset odstotnih točk višja kot pred letom dni, kažejo podatki nemškega inštituta za raziskave trga dela in poklicev IAB. Čeprav se je v tem času zaposlilo 50.000 beguncev, jih je še mnogo več dobilo status brezposelne osebe. In stopnja brezposelnosti med begunci bi se utegnila še povečati, saj ima urad za migracije in begunce še vedno nerešenih skoraj 600.000 prošenj za azil.
Na inštitutu so zelo previdni pri ocenjevanju zaposlitvenih možnosti beguncev in opozarjajo, da bo vključevanje na trg dela postopno in dolgotrajno. Nemški zavod za zaposlovanje je pred časom zbral podatke o izobrazbeni strukturi beguncev, ki so se na zavodu prijavili v bazo brezposelnih, in ugotovil, da jih kar tri četrtine nima niti poklicne izobrazbe. Akademsko izobrazbo pa jih ima le devet odstotkov.
