Intervju z Ivanom Simičem: Imam občutek, da iz zakulisja delujejo proti meni

V vsako tekmo greš z željo po zmagi. Nikdar ne bom pozabil skupnega kosila s predstavniki ruske nogometne zveze pred prvo tekmo dodatnih kvalifikacij v Moskvi leta 2009, ko sem jim rekel, da v nogometu ni pomembna velikost države, saj ima vsako moštvo na igrišču po enajst igralcev. Malo so me debelo gledali, a smo na koncu zmagali in se uvrstili na svetovno prvenstvo. Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo v zanimivi tekmi za vrh NZS. Pričakujem tesen rezultat.

Mijatović misli, da ima prednost, saj se tako tudi vedejo v njegovi ekipi. Širijo informacije, da je bilo dosedanje delo NZS odlično, da ga je treba nadaljevati in da že imajo vse glasove. Resnica je daleč od tega. Če nimaš svoje ideje, nenehno ponavljaš, da želiš nadaljevati delo predhodnika. Od mojega odhoda je zveza s pol milijona evrov dobička po bilanci iz leta 2015 prešla na 1,1 milijona evrov minusa, dolgovi so se povečali za več kot sedem milijonov, članska reprezentanca je na svetovni lestvici s 15. mesta nazadovala na 55. mesto, trikrat zapored se nismo uvrstili na veliko tekmovanje… Kandidati se ne zavedajo, kako kompleksen posel je vodenje NZS.

Tega ne morem komentirati, se pa marsikaj govori. Na zadnji seji izvršnega odbora trenerske organizacije naj bi njihov predsednik Rudi Bračič pred vsemi prisotnimi povedal, da bo trenerska organizacija v tekmi za predsednika NZS glasovala za kandidata, ki bo imel Čeferinovo podporo. Ni mi jasno, kako lahko predsednik Uefe predlaga kandidata za predsednika NZS. Če bo zmagal Mijatović, bo to dejansko zmaga sodniške organizacije, česar si velika večina nogometnih privržencev ne želi. Presenečen sem bil, ko je Mijatović najavil kandidaturo. Zatrdil mi je, da nikakor ne bo kandidiral, zaradi česar je bil tudi imenovan za začasnega predsednika NZS. Slišal sem, da naj bi ga v kandidaturo prepričal Čeferin, kar naj bi Mijatović tudi potrdil nekaterim svojim bližnjim sodelavcem. Informacija v povezavi z izjavo predsednika trenerske organizacije pa nesporno nakazuje na neko povezanost in Čeferinov vpliv na volitve v Sloveniji. Ne vem, ali je to v skladu s pravili Uefa.

O tem sva se pogovarjala, ko še ni bil kandidat za predsednika. Dejstvo je, da Mijatović pred letom 2009 nikoli ni bil v vrhu NZS. Bil je moj podpredsednik v MNZ Ljubljana. Podpredsednik NZS je postal ob moji izvolitvi leta 2009, ko sem ga sam izbral za ta položaj. Od mojega odstopa leta 2010 pa vse do danes je ostal podpredsednik NZS. Čeferin ga je postavil za vršilca dolžnosti predsednika, ker je rekel, da ne bo kandidiral za predsednika NZS, a si je premislil, kar je v nasprotju z moralnimi načeli. Pošteno bi bilo, da bi Mijatović v trenutku, ko se je odločil za kandidaturo, funkcijo vršilca dolžnosti predsednika NZS prepustil naslednjemu podpredsedniku.

Zelo resen.

Ne, saj vse informacije in dejstva kažejo ravno nasprotno. Njegove podpore niti ne potrebujem, saj imam že izkušnje z vodenjem NZS. Delegate želim prepričati s svojim programom in dosedanjim delom. Poleg tega mi pri kandidaturi pomaga veliko ljubiteljev nogometa.

V te volitve grem veliko bolj organizirano kot na predhodne. Moja ekipa je številna, sodelavci so razporejeni po vsej državi. Ne bom jih imenoval, sem jim pa hvaležen za njihov trud. Gre za ljudi iz nogometa, ki jim ni vseeno in ne želijo, da bi sodniška organizacija prek Mijatovića iz ozadja prevzela vodenje NZS. Poleg tega sem Prekmurec in pričakujem oziroma upam, da bo večji del vzhodne Slovenije glasoval zame.

Čeprav je bil prvi mandat kratek, smo naredili veliko. V novem mandatu želim ponuditi predvsem nadaljevanje svojega programa iz leta 2009. Gre za nedokončane zadeve. Ena od teh je sprememba volilnega sistema. Pri volitvah predsednika in podpredsednikov NZS bi poleg medobčinskih nogometnih zvez morali sodelovati tudi nogometni klubi, in to najmanj člani prvih treh članskih lig ter člani prve ženske in prve lige malega nogometa, kar skupaj nanese 160 glasov. Predsednika NZS mora izvoliti čim več nogometnih deležnikov, saj se le na tak način pokažeta pravo zaupanje in prava podpora.

Vsekakor cilj, danes pa tudi nuja zaradi dolgov in zahtevne finančne situacije tako v zvezi kot tudi v klubih. Ena od glavnih nalog novega predsednika bo tudi finančna racionalizacija. Ob zadnji uvrstitvi na svetovno prvenstvo so vsi slovenski klubi dobili del finančne nagrade in želim si, da se to nadaljuje. NZS mora finančno pomagati medobčinskim nogometnim zvezam in klubom. Bolje je vlagati v njih kot pa v zelo lepe in zelo drage nepremičnine.

Nikoli mi ne bo jasno, zakaj so se brez lastnih sredstev odločili za gradnjo tako drage poslovne stavbe na Brdu, saj smo ob mojem odhodu imeli vse pripravljeno za gradnjo prostorov v Čerinovi ulici v Ljubljani, ki bi bila dosti cenejša. NZS na Brdu ni lastnik zemljišč, na kateri stojijo poslovna stavba in igrišča, kar je dodatna slabost, poleg tega na igriščih ni možno postaviti reflektorjev. Sedež nacionalne nogometne zveze mora biti v Ljubljani, saj ima racionalnost prednost pred lepoto.

O tem ne razmišljam. Najprej bo treba odplačati sedanji nogometni center.

Tega ne morem komentirati, ker imam premalo informacij. Res je, da imamo nenavadno situacijo v Kopru, kjer prisilni upravitelj vodi klub, Zavrč je izstopil iz druge lige, mnogi klubi so v zahtevnem finančnem položaju, nekateri se rešujejo s tujimi vlagatelji. Domnevam, da licenčni oddelek NZS skrbi za vse potrebno. Zavedati se moramo dejstva, da se bo v prihodnje še poviševalo število tujih vlagateljev v klube, zaradi česar mora NZS ob sodelovanju licenčnega oddelka pripraviti jasna pravila. Postaviti bo treba meje med lastniškim in dolžniškim kapitalom v klubih ali povezanih pravnih osebah.

O tem bom razmišljal in se odločal, če bom izvoljen za predsednika NZS.

Takrat so bile premije mastne.

V nogometu je zmeraj veliko emocij. Človek doživlja vzpone in padce, zmage in poraze, veselje in žalost. Bil sem del tega. Na tej poti se zgodi marsikaj. Tudi prepiri, vendar igralce spoštujem, prav tako sem jih ohranil v lepem spominu.

Moja preteklost v NZS je bila lepa in nepozabna. V spominu so mi ostali prijetni trenutki, vse slabo je pozabljeno.

Ne več. V preteklosti sem predvsem odgovarjal na neresnice. Danes veljajo drugačna pravila za pisanje na forumih, zato je teh zapisov veliko manj. Nimam težav, da mediji pišete o meni, zahtevam pa, da pišete resnico. Kar nekaj medijev sem že tožil, večina sporov se je končala s poravnavo. Na forumih sem sodeloval zgolj zato, ker je bila to najhitrejša možnost, da podam odgovor. Velika večina, ki bi se znašla v moji koži, bi ravnala podobno. Danes sem starejši in modrejši, zato bom raje odmahnil z roko.

Obiskal bom še nekatere medobčinske nogometne zveze in klube, saj pričakujem tudi njihovo podporo. Kandidaturo bom vložil 29. novembra.

Imam občutek, da iz zakulisja delujejo proti meni, kar mi daje vedeti, da mora biti nekaj hudo narobe. Po vložitvi kandidatur bo marsikaj jasno. Prebegov ni pričakovati, saj so tabori razdeljeni. Če slovenski nogomet želi pozitivne spremembe, več demokracije in napredek, bodo delegati glasovali zame. Če ne, bodo glasovali za sodniško opcijo. Če ne bom zmagal, to ne bo moj osebni poraz. To bo poraz nogometa.