Kaže, da si lahko starši in malčki v najmanjši slovenski občini, Osilnici, oddahnejo. Njihova podružnična šola, ki je po dekretu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z letošnjim šolskim letom zaprla svoja vrata, bo najverjetneje z novim letom spet odprta. Zeleno luč mora dati le še vlada na eni prihodnjih sej.
»Ministrstvo v skladu s sklepom odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino z 29. septembra pripravlja gradivo, ki bo predvidoma obravnavano na naslednji seji vlade,« je bilo vse, kar smo izvedeli na ministrstvu, kjer so bili še poleti neomajni pri svoji odločitvi, da je treba osilniško šolo zaradi premajhnega vpisa zapreti. »Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol pravi, da se postopek za spremembo statusa šole začne, če ima podružnična šola na območjih s specifično poselitvijo manj kot pet učencev in če na podlagi demografskih podatkov najkasneje v dveh letih ne bo izpolnjevala ustreznih pogojev,« so nam takrat povedali in dodali še, da sta samo dva vpisana učenca premalo, da bi lahko šolo financirali.
Letos dva, prihodnje leto pet vpisanih
Letos se na matično šolo k Fari vozita dva tretješolca iz Osilnice, v prvi razred vpisa ni bilo. V prihodnjem šolskem letu pa se v Osilnici obeta vpis treh prvošolcev, tako da bi imeli kombinirani pouk s petimi učenci. »Za prihodnjih pet do šest let kaže, da bomo zadostili temu famoznemu normativu petih učencev,« pravi ravnatelj osnovne šole Fara Martin Marinč in dodaja, da so si s prihodnjim letom na osilniški šoli priborili izobraževanje za malčke od prvega do četrtega razreda, medtem ko so imeli do letos pouk le do tretjega razreda.
Največjo težavo ob zaprtju osilniške šole predstavlja vožnja v 25 do 30 kilometrov oddaljeno Faro. Vstajanje zgodaj zjutraj, vožnja po ozki, vijugavi cesti in vrnitev domov šele ob 16. uri so za malčke prevelik napor, so opozarjali starši in napovedovali, da bodo otroke raje začeli vpisovati v dva do tri kilometre oddaljeno šolo na hrvaški strani, kjer mnogi osilniški malčki že obiskujejo vrtec. A zdaj so si vendarle oddahnili. »Uspelo nam je. To je to, za kar smo se zares srčno borili. Resda mora predlog ministrstva potrditi še vlada, ampak menimo, da ne bi smelo biti težav,« je dejala Alenka Kovač, mamica petinpolletnega Mihe, ki bo, če ne bo novih presenečenj, prvi razred prihodnje leto obiskoval v domačem kraju.
Upanje na boljšo prihodnost
Po Marinčevih besedah je ministrstvo vendarle prisluhnilo opozorilom o specifiki nerazvite obmejne Osilnice, oddaljene od večjih krajev, na kar so ves čas opozarjali tudi starši. Predsednica Društva učiteljev podružničnih šol Katja Bolko je že avgusta za Dnevnik poudarila, da »ukinitev vsake šole, še posebej podružnične, pomeni za kraj katastrofo, saj s tem iz njega izgine kulturno življenje. Podružnične šole niso drage, so dragocene.«
Kot dodaja osilniški župan Antun Volf, je veselje po večmesečnih prizadevanjih za ponovno odprtje šole neizmerno. »Odprtje je za kraj in občino izrednega pomena in nam vliva upanje za boljšo prihodnost, ohranitev poseljenosti ter tudi, vsaj za nekaj časa, ustavitev preseljevanja mladih družin,« pravi. »Veseli smo, da so pristojni uvideli svojo napako in jo bodo popravili.«
Marinč meni, da šola sicer ne bo rešila kraja, toda če šole ni, je to za kraj še bistveno slabša popotnica. Po njegovem mnenju bi Osilnica potrebovala državne ukrepe na področjih gospodarstva, okolja in prostora, bodisi v obliki kakšnega zakona bodisi kot olajšave. »Nekako bi morali v te kraje privabiti mlade družine,« dodaja.