Zakaj je Janez Janša za Slovenijo srečna okoliščina? Zato, ker desno od njega trava ne more rasti. Bolj desno od Janše so lahko le še levičarji, oprostite, brezpogojni sovražniki Evrope oziroma EU (in Nata), proste trgovine in zanikovalci podnebnih sprememb. Vse to Janša ni in videti je, da je tudi zamudil, da bi to kolikor toliko verodostojno (kot se je to s pravočasno prelevitvijo posrečilo, denimo, Viktorju Orbanu) še lahko bil. Je pa Janša nacionalist, šovinist, revizionist in (katoliški) fundamentalist. Kot takšen zapira prostor na desni: kdor bi hotel ob njem v Sloveniji zganjati sodobni populizem, bi bil premalo drugačen od Janše. Vsaj v dogledni prihodnosti.
Čeprav ima seveda tudi Slovenija »poražence globalizacije« (najbolj množični so nemara delavke nekdaj močne tekstilne industrije), čeprav je socialna mreža predvsem po letu 2009 dobila nekaj lukenj in čeprav se skokovito povečujeta tako število dninarskih delovnih mest kot število slabo plačanih služb, so socialne frustracije »obvladljive«. K temu pripomoreta tudi formalni in neformalni sistem družbenega izobčenja vseh »preveč« plačanih ali premožnih, zaradi česar veliko ljudi psihološko lažje prenaša svojo revščino. Nekaj časa.
O »koristi« narodnostne in veroizpovedne homogenosti najbrž ni treba prav veliko reči. Če ni »notranjega sovražnika« (oziroma če mora to vlogo igrati vedno manj živih »udbovcev«), hkrati pa tako malo »tujerodnim elementom« pade na misel, da bi se priselili v Slovenijo, prepričljivega temelja za šovinistični populizem pač ni. Do nadaljnjega.
Ostaneta še volilni in parlamentarni sistem, ki resda ne otežujeta vznika populizma kot resne politične »alternative«, vendar družno zavirata njegovo ugnezdenje v politični sistem. V proporcionalnem volilnem sistemu ni dovolj dobiti dveh petin (ali še manj) glasov za samostojno vlado ali polovice za ustavno večino, parlamentarizem pa poleg tega onemogoča takojšnjo koncentracijo moči v eni sami osebi. Nista pa to absolutni varovalki.
Če v Sloveniji potemtakem »nihče« ni zadovoljen niti z vlado niti z opozicijo oziroma če narašča bes na vso »politično elito«, to še ne pomeni neposredne nevarnosti zmage populizma in populistov à la Donald Trump, Viktor Orban, Jaroslaw Kaczynski ali Marine Le Pen. Zgodovina, ustava in neformalna pravila oziroma vedenjski vzorci slovenske volilce malce bolj kot nemara marsikatere druge varujejo pred njimi samimi. Ni pa rečeno, da bo lepega dne, ki ne bo prijeten, to zadostovalo.
In kot skoraj vse drugo, so tudi omenjene srečne okoliščine relativna reč. Nekatere izmed njih neposredno omejujejo gospodarsko rast, zaradi drugih je upravljanje države težje (in dražje), kot bi lahko bilo, zaradi tretjih je še slabša, kot bi lahko bila, demografija, zaradi nekaterih izmed njih je politični sistem kot okamenel, za vratom pa mu visi Janša. In tako dalje. Zaradi teh in še nekaterih tovrstnih srečnih okoliščin smo lahko dovolj nesrečni tudi brez kakšnega sodobnega populista.
