Tehnika saditve je odvisna od vrste sadike (sadika z golimi koreninami, sadika v bali iz drevesnice, sadika v loncu), od časa saditve (pomlad, poletje, jesen) oziroma možnosti namakanja in od vrste tal (peščena prepustna tla, težka ilovnata tla …). Izbrati moramo drevesne vrste, ki so prilagojene rastišču, kamor jih zasajamo, ali pa moramo rastiščne razmere v določeni meri prilagoditi zahtevam izbrane drevesne vrste (ustrezen substrat, namakanje, senčenje, ipd.).
Pravilno posajeno drevo je bolj odporno
Pravilno posajeno drevo je bolj odporno na spremenljive razmere in mnogo manj občutljivo. V splošnem je najboljši čas za sajenje rastlin jesen ali zgodnja pomlad, ko so rastline v mirovanju in je šok zaradi presaditve najmanjši. Sadike, gojene v loncih, lahko uspešno sadimo tudi poleti, če ne pozabimo na zalivanje. Nekaj pomembnih opomb pred začetkom sajenja: izbira ustrezne drevesne vrste in dobrega sadilnega materiala; zaščita sadik med transportom, predvsem golih korenin, debla pa tudi krošnje pred mehanskimi poškodbami, vetrom in močnim soncem (rastline so še posebno občutljive spomladi, ko se že začne rast); če imamo rastline z golimi koreninami, je dobro, da sadilne jame pripravimo že prej in lahko takoj po dostavi začnemo s sajenjem.
Dvakrat do trikrat širša sadilna jama
Izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dva- do trikrat širša od koreninskega sistema sadike in enako globoka. Običajno v težkih in slabo prepustnih tleh izkopljemo nekoliko globljo sadilno jamo in pripravimo ustrezno drenažo. Če bomo drevesu namestili oporo, zabijemo sadilni kol v jamo že pred sajenjem, da kasneje ne poškodujemo korenin. Najugodneje za drevo je, da sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Če je sadika v loncu, ob odstranitvi lonca preverimo, kakšen je koreninski sistem. Sadike, ki imajo slabšo koreninsko grudo, imajo v loncu nad koreninsko grudo še precej neprekoreninjenega substrata, ki ga je najbolje odstraniti ali otresti na dno sadilne jame. Če so tla dobra, postavimo sadiko iz lonca neposredno v sadilno jamo, običajno pa dodamo na dno sadilne jame ustrezen substrat. Ko postavimo drevo v sadilno jamo, lahko z ravno palico ali ročajem lopate preverimo, ali je globina sajenja prava.
Prepletene korenine razrahljamo
Sadike z golimi koreninami pred sajenjem razprostremo čez sveže nasut substrat na dnu sadilne jame. Pri sajenju sadik, ki so rasle v loncih in imajo prepletene korenine, le-te razrahljamo, medtem ko krožno zavite korenine odstranimo. Ko sadiko namestimo na pravo velikost in poravnamo, dodajamo zemljo, ki jo ob robovih in po vrhu rahlo potlačimo, da se sprime s koreninsko grudo. Običajno nasujemo v območje sadilne jame nekoliko več substrata oziroma zemlje, saj se ta kasneje posede. Sadiko privežemo k opori s široko, prožno vezjo. Vežemo v obliki osmice. Opora ostane ob rastlini leto ali dve, dokler se rastlina ne vraste, kasneje jo odstranimo. V območju sadilne jame lahko pustimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata ali zastirke, ki služi kot usmerjevalec vode h koreninam. Najboljša zastirka je lubje v debelini okoli pet centimetrov, ki zadržuje vlago v tleh in preprečuje razvoj plevela.
Nujno je redno vzdrževanje in zalivanje
Ko je drevo posajeno, odstranimo poškodovane in suhe veje, odrežemo nepravilno rastoče veje in ga temeljito zalijemo. Za uspešno rast drevesa je nujno redno vzdrževanje, predvsem zalivanje ali namakanje v času po sajenju in čez poletje, ter dognojevanje.
Vir: www.arboretumvolcjipotok.wordpress.com
