V začetku novembra je v Vipavski dolini sunek burje prevrnil prikolico tovornjaka. Sedeminpetdesetletni voznik jo je odnesel brez poškodb, za prevrnjeno prikolico je poskrbela vlečna služba. Lani sta pod sunki vetra klonila kombi in tovornjak. Izkušnje poklicnega gasilca in poveljnika Gasilske zveze Vipava Sebastjana Čuka kažejo, da so najpogostejše žrtve burje tujci in vozniki iz drugih slovenskih regij, ki zaradi nepoznavanja podcenjujejo njeno moč. Sunki so najnevarnejši za vozila, ki imajo bočne površine večjih dimenzij.
»Na Vipavskem največ posredovanj zaradi burje na hitri cesti in magistralnih ter lokalnih cestah opravimo zaradi prevrnjenih tovornjakov polpriklopnikov ali priklopnikov. Zgodilo pa se je tudi že, da so močni sunki burje prevrnili manjša vozila, kombije ali manjše tovornjake s ponjavami,« je povedal Čuk. Na podlagi izkušenj si upa trditi, da je vožnja skozi burjo bolj nevarna za prazne tovornjake, kombije in manjša tovorna vozila s ponjavo kakor pa za osebna vozila.
Razen šoka ob prevrnitvi in neslavnega kazanja prevrnjenega tovornjaka v lokalnem časopisu se kaj hujšega prevrnjenim voznikom največkrat ne pripeti. Je pa burja v preteklosti že terjala tudi smrtne žrtve. Intervencijske službe v primeru prevrnitve največkrat ustavijo iztekanje goriva iz poškodovanega rezervoarja in nevtralizirajo razlite tekočine, odklopijo akumulator, zavarujejo tovor in tovornjak ter sprostijo promet za druge udeležence prometa.
Kazen vsega 200 evrov
Tudi minuli konec tedna je burja dosegala hitrosti do kar 150 kilometrov na uro ter za več ur zaprla hitro in regionalno cesto skozi Vipavsko dolino. Zaradi burje je bila lani vipavska hitra cesta zaprta 27 dni ali skoraj cel mesec. Bila so se leta, ko je bila bolj prizanesljiva in Vipavsko dolino zaprla le za nekaj dni na leto. Leta 2013 pa je skupno odpihala kar 849 ur in cesto zaprla za 35 dni. Njene hitrosti so največkrat previsoke zgolj za počitniške prikolice, hladilnike in lažje kamione s ponjavami, približno en dan v letu pa piha tako močno, da morajo zaradi nje popolnoma zapreti cesto. Najmočnejši sunki se pojavljajo ob viaduktih, nadvozih in mostovih. Kar pa ne pomeni, da sem in tja marsikdo – to priznajo tudi prevozniki – še vedno ne poskusi kljubovati vetru. Kazen za neupoštevanje prometne signalizacije navsezadnje ni visoka. Policisti v tem primeru od prekrškarja zahtevajo 200 evrov.
Rešitev so protivetrne ograje
»Peljem se mimo novih protihrupnih ograj proti Ljubljani. Podpiram jih, pa vendar si mislim, da je bilo to do Vipavske doline nekorektno. Na eni strani veliko denarja za visoke protihrupne ograje, na drugi nič za protivetrne,« je bil na vožnji proti Ljubljani razočaran vipavski avtoprevoznik Bogdan Semenič. Predvsem lokalni avtoprevozniki že dolgo bijejo bitko, da bi država z ukrepi zmanjšala število dni, ko so primorani ostati doma. Prepričani so, da bodo pravo rešitev prinesle šele protivetrne zapore. Še lani se je zdelo, da se znajo njihove želje kmalu izpolniti, letos pa je jasno, da se postavitev znova odmika. Najnovejše informacije iz Družbe za avtoceste v RS (Dars) kažejo, da je gradnja preložena na leto 2018 in kasneje, čeprav so letos poleti zanje dobili gradbeno dovoljenje in vsa soglasja.
Gradnja se odmika
Problem je denar, zato naj bi prihodnje leto postavili le nekaj testnih polj, denar za samo gradnjo pa rezervirali šele v proračunih prihodnjih let. Govorimo o 18 kilometrih protivetrnih ograj in predvidoma 32 milijonov evrov visokih stroških. »Projekt je finančno zelo obsežen. Pogoj za izvedbo testnih polj in celotnega projekta nasploh pa je sprejem novega zakona o poroštvu RS za obveznosti Darsa, kjer se bodo za to investicijo zagotovili finančni viri,« so pojasnili v Darsu. Upravičenost in učinkovitost naložbe bodo najprej preverili na treh testnih poljih. Eno od njih bo stalo tudi na območju viadukta Lozice, kjer so bile doslej izmerjene največje hitrosti vetra. Protivetrne ograje naj bi omogočale tudi vožnjo pri sunkih do 150 kilometrov na uro, intervencijska vozila pa bi lahko po cesti vozila tudi ob največjih sunkih do 200 kilometrov na uro. Te hitrosti so redko dosežene, so pa v Vipavski dolini že izmerili tudi sunke s hitrostjo 220 kilometrov na uro.
Burja na Vipavskem
DARS
PODATKI
ŠTEVILO DNI CESTNIH ZAPOR NA HITRI CESTI ZARADI BURJE
ŠTEVILO DNI, KO JE BURJA HITRO CESTO ZAPRLA ZA VES PROMET
2
18
2009
28
7
2010
18
1
2011
35
1
2012
29
0
2013
12
0
2014
27
1
2015
