Drugi tir med Divačo in Koprom bi bilo mogoče zgraditi za najmanj 950 milijonov in največ 1,2 milijarde evrov brez DDV. To so po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah izračunali strokovnjaki podjetja Geodata Engineering iz Torina, ki jim je ministrstvo za infrastrukturo naročilo, naj preverijo ocenjeno vrednost omenjenega projekta. Po prepričanju italijanskih strokovnjakov torej ocenjenih stroškov gradnje ni mogoče bistveno znižati.
Trenutna ocenjena vrednost drugega tira je 1,16 milijarde evrov brez DDV oziroma 1,4 milijarde evrov z vključenim DDV. Po optimistični oceni italijanskih strokovnjakov bi bilo torej mogoče slovenski projekt desetletja zgraditi za 1,159 milijarde evrov z DDV. Po pesimistični oceni pa bi zanj plačali celo dobrih 130 milijonov evrov več, kot so v investicijskem programu predvidevali slovenski strokovnjaki.
Največje znižanje pri predorih
Cena, ki jo bomo na koncu za projekt plačali, je seveda odvisna od standarda in tipa proge, ki jo bomo gradili. Največje znižanje cene je mogoče doseči pri predorih, ki so tudi najdražji, ugotavljajo italijanski strokovnjaki. Ministrstvo za infrastrukturo je za to revizijo družbi Geodata Engineering plačalo 176.900 evrov. A italijanski strokovnjaki naj pravzaprav ne bi ugotovili nič novega, njihovi izsledki naj bi bili skoraj na las podobni rezultatom, do katerih so prišli že slovenski strokovnjaki, ekonomista Jože P. Damijan in Aleš Groznik z ekonomske fakultete ter profesor Bogdan Zgonc, ki na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo predava o projektiranju in gradnji železnic.
Najprej bi se odrekli potniškemu prometu
»Ocenjujemo, da bi s kombinacijo štirih ukrepov vrednost naložbe v drugi tir med Divačo in Koprom lahko zmanjšali za 200 do 250 milijonov evrov,« so zapisali omenjeni profesorji, ki so januarja letos po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije naredili analizo projekta. Ta ocena se nanaša na ceno z DDV, pojasnjuje Jože P. Damijan. Cena brez DDV bi po njihovi najbolj optimistični oceni znašala nekaj več kot 800 milijonov evrov oziroma približno 980 milijonov z DDV.
Drugi tir Divača–Koper je zasnovan za mešani potniški in tovorni promet, proga pa poteka večinoma pod zemljo. Kar 76 odstotkov proge predstavljajo predori; na 27 kilometrih je osem predorov, ki skupaj merijo 20,5 kilometra. Poleg teh je na trasi predvidenih še 17,4 kilometra tako imenovanih intervencijskih servisnih cevi, ki so namenjene reševalnim vozilom potniškega prometa. »Gradimo torej enotirno progo z delnimi elementi dvotirne proge, zato nas visoki stroški po kilometru ne smejo presenečati,« ugotavljajo Aleš Groznik, Jože P. Damijan in Bogdan Zgonc. Kilometer proge stane več kot 50 milijonov evrov. »Četudi je teren na progi drugega tira resnično zahteven, pa ta cena presega celo stroške sodobnih dvotirnih prog v Evropi. Ti so okrog 40 milijonov evrov na kilometer proge,« je jasen Zgonc.
Ceno 1,4 milijarde bi omenjeni znižali tako, da bi iz projekta izločili potniški promet in zgradili progo zgolj za tovorne vlake. Tako bi lahko tudi predore zgradili brez servisnih cevi in brez izogibališča. Italijanski strokovnjaki naj bi po naših informacijah prišli do praktično enakih ugotovitev oziroma rešitev.
Do 200 milijonov evrov prihranka pri predorih
Zgolj pri predorih in izločitvi servisnih cevi bi po oceni slovenskih profesorjev prihranili okrog 139 milijonov evrov brez DDV. Poleg tega bi bilo mogoče investicijsko vrednost »bistveno znižati« tudi z manjšim obsegom tako imenovanih deponij ter s posledično nižjimi stroški odvoza odvečnega materiala in manjšimi tveganji nepredvidenih del. Potencialni skupni prihranek bi bil od 170 do 200 milijonov evrov brez DDV. Ker v primeru enotirne proge tudi izogibališče ni potrebno, bi lahko prihranili še 30 milijonov evrov. Na katerih postavkah so možne prihranke našli italijanski strokovnjaki, bo znano še novembra.
Ministrstvo za infrastrukturo smo že večkrat uradno zaprosili za izsledke revizije, ki so jo izvedli v podjetju Geodata Engineering in je bila končana že v septembru. Tedaj so nas obvestili, da »trenutno potekata pregled in ocena vsebine končnega poročila, za kar je zadolžena strokovna komisija, predvidevamo pa, da bosta pregled in ocena vsebine končnega poročila končana v novembru,« so zapisali. Po naših neuradnih informacijah so podjetje Geodata Engineering pred kratkim zaprosili za dodatna pojasnila glede možnosti optimizacije projekta.
Kljub temu, da so na ministrstvu sedaj dobili končno oceno vrednosti projekta, pa ključne dileme, to je, kdo bo zasebni partner, ki bo državi pomagal zgraditi drugi tir, še vedno niso razrešili.
