Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si že vse od februarja letos prizadeva za nadgradnjo tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnih v podjetjih v državni in občinski lasti, a mu vse do danes zanjo ni uspelo zagotoviti zadostne politične podpore.
»Spremembe takoj, ko dosežemo podporo«
V gospodarskem ministrstvu menijo, da je določanje prejemkov samo glede na velikost družbe – šefi največjih družb v državni lasti lahko prejmejo največ petkratnik povprečne bruto plače v skupini – bistvena pomanjkljivost togega sistema, pri čemer se zanemarja vse ostale pomembne vidike, kot so stanje konkurence, ob kateri deluje družba, kakšna je njena izvozna usmerjenost, kakšno je stanje panoge, v kateri družba deluje, kako ta izpolnjuje zastavljene cilje in podobno. »Ko bomo dosegli zadostno politično podporo, bomo takoj pristopili k nadgradnji zakona,« pravijo. V Združenju Manager so tokrat optimistični. »Spremembe zakona so bile napovedane že večkrat. Tokrat pričakujemo prvi resen korak v to smer,« pravi izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc in dodaja, da bomo sicer »še naprej priča poskusom nadzornih svetov in upravnih odborov, da obidejo zakon, da bi ohranili vodstvene ekipe, ki so za podjetja koristne«.
Tokrat je razpravo o (ne)smiselnosti administrativnega urejanja plač vodilnih v državnih podjetjih, ki se mu skušajo v posameznih podjetjih izogniti že vse od sprejema zakona, spodbudila afera z dogovarjanji o obvodih zakona, ki so si jo privoščili v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in je s položaja odnesla predsednika upravnega odbora Marka Simonetija. Drugače kot v ministrstvu za gospodarstvo so si omejitve Lahovnikovega zakona v preteklosti razlagali tudi v Pošti Slovenije (ko jo je vodil Aleš Hauc), da zakon zanje ne velja, pa so v začetku leta 2014 pojasnjevali tudi v Banki Slovenije, ki je v funkciji nadzornega sveta Probanke in Factor banke izrednima upravama določila plače, višje od omejitev. Plače so jim morali kasneje na zahtevo gospodarskega ministrstva znižati.
»Lahovnikov zakon je skušal urediti ekscesna plačila menedžerjev v državnih podjetjih, ki so ponekod ob poraznih poslovnih rezultatih tudi presegala 20.000 evrov bruto na mesec. Toda rešitev je povzročila še več problemov,« pravi Šmučeva in dodaja, naj bodo menedžerji plačani po rezultatih in uspešnosti.
SDH bi lahko že zdaj dal več
Edina družba, ki je bila že ob ustanovitvi (v času ministrovanja Janeza Šušteršiča) izvzeta iz omejitev Lahovnikovega zakona, je prav DUTB. Članom upravnega odbora slabe banke določa plačno politiko vlada kot skupščina, omejila pa jih je, spomnimo, šele po tem, ko so v javnost prišle informacije, da znašajo plače okoli 25.000 evrov. A iz omejitev so izvzete zgolj plače vodilnih v DUTB, ne pa tudi vodilnih v družbah, ki so v lasti državne slabe banke in za katere so iskali obvode.
Bi se pa lahko administrativnemu določanju plač ognili v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Temu zakon celo nalaga, da mora v družbah, ki jih upravlja, sprejeti politiko prejemkov, ki bi omogočala dovolj visoko plačilo za pridobitev vrhunskih strokovnjakov, hkrati pa preprečila neutemeljeno visoka plačila glede na potrebe, uspešnost in finančno stanje družbe. Zakon izrecno določa, da lahko tako sprejeta politika prejemkov izniči določila Lahovnikovega zakona. Mora pa vsako takšno politiko prej potrditi vlada.
SDH doslej še za nobeno družbo ni pripravil politike prejemkov. Zakaj ne? Kot pojasnjujejo, so okoliščine, ki so bile glavni vzrok sprejema Lahovnikovega zakona, obstajale še določeno obdobje »in v tem obdobju je bilo težje najti argumente za sprejemanje posameznih politik prejemkov, ki bi od zakona odstopale«. Zdaj so se okoliščine izboljšale, SDH zato meni, da je treba višino plač vezati na poslovno uspešnost in dati večji poudarek na variabilni del prejemkov. V SDH pripravljajo tudi svoja priporočila za oblikovanje politike prejemkov vodilnih.
»Zakon je preživet«
Pri oblikovanju omenjene politike so sodelovali tudi predstavniki Združenja članov nadzornih svetov, kjer pa ne vedo, ali so njihova priporočila upoštevali ali ne. »Lahovnikov zakon je preživet in ne služi več svojemu namenu… Preživet bi moral biti tudi politično,« pojasnjuje generalna sekretarka združenja Irena Prijović in dodaja, da je postal zakon »nedotakljiv za vse vlade v zadnjih šestih letih, saj jim bolj ustreza splošna všečnost kot tveganje, povezano s spremembo takšnega zakona«. Raziskava med borznimi družbami, med katerimi velja Lahovnikov zakon zgolj za dve od 31, je pokazala, da je bilo razmerje bruto plač vodilnih v zadnjih treh letih okoli šestkratnika. »Gre za naša največja in najuspešnejša podjetja, tako ta razmerja zagotovo niso pretirana, ampak povsem razumljiva tudi brez takšnega zakona,« ocenjuje Prijovićeva.
