Še v začetku poletja so bili v podjetju Vzdrževanje in obnova cest (VOC), ki pod eno streho združuje več cestnovzdrževalnih baz in je eno največjih gradbenih podjetij pri nas, v precejšnji negotovosti. Kohezijski skladi so bili izčrpani, država in občine pa so investicijske cikluse povsem ustavile, saj denarja ni bilo niti za najnujnejšo obnovo cest. »Potem se je situacija na srečno le obrnila. Pojavili so se razpisi in tudi mi smo zavihali rokave. A dejstvo je, da denarja za obnovo cest kronično primanjkuje, seveda pa vozniki luknje na cesti vidijo in stresajo slabo voljo na nas, vzdrževalce,« pravi prvi mož celjskega VOC Roman Moškotevc, družbe, ki zaposluje kar 400 ljudi, trenutno pa imajo v različnih delih Slovenije odprtih deset delovišč.
V šestih letih do boljših cest
»Na največjem, to je na štajerski avtocesti, kjer poteka rekonstrukcija ceste med Arjo vasjo in Šempetrom, bomo le še kakšna dva tedna, potem bo promet znova normalno stekel,« pravi Moškotevc. Pri obnovi so uporabili povsem nov pristop, pravijo v Darsu. »Odstavni pas bo po novem širok 3,5 metra, kar je meter več kot doslej, to pa za uporabnike avtoceste pomeni tudi bistveno boljšo prometno varnost,« pojasnjuje Marjan Koler iz družbe Dars. VOC je po lanski pridobitvi koncesijske pogodbe z direkcijo za infrastrukturo za vzdrževanje državnih cest v Savinjski regiji in na Koroškem močno povečal poslovanje. Če so še lani vzdrževali 1500 kilometrov cest, od tega polovico državnih, bodo to zimo skrbeli za kar 2000 kilometrov državnih in občinskih cest. »A če bi želeli solidno obnoviti vse ceste, bi za to potrebovali kar 135 let,« je bil slikovit Bogdan Kočevar, vodja vzdrževanja cest v podjetju. Tega se država očitno dobro zaveda, saj imata ministrstvo za infrastrukturo in direkcija že v tem in prihodnjem letu v načrtu kar 334 različnih posegov v cestno infrastrukturo. V proračunu za prihodnje leto je za investicijsko vzdrževanje in investicije ter redno vzdrževanje državnih cest tudi več denarja, in sicer 198,3 milijona evrov prihodnje leto in še dodatnih 206,2 milijona evrov v letu 2018. Če se bo tak trend nadaljeval, bi lahko Slovenija v šestih letih prišla do kakovostnejših državnih cest.
Želijo lastno asfaltno bazo
Kot pravi Moškotevc, je njihova velika želja, da bi imeli lastno asfaltno bazo, kar pa je povezano s še enim velikim projektom, nakupom kamnoloma v Veliki Pirešici, posledično pa tudi nakupom tamkajšnje asfaltne baze. Niso je imeli namena postaviti v Trnovljah pri Celju, kjer so sicer kupili zemljišče v industrijski coni, a so se ljudje temu uprli, pravi Moškotevc. A zadeve v Veliki Pirešici se zaradi stečaja podjetja CMC odvijajo počasi in so tudi zapletene. Vse je odvisno od potez stečajne upraviteljice, je pa škoda, da se v kamnolom trenutno nič ne vlaga. In kakšne načrte ima VOC z zemljiščem v Trnovljah? »Trenutno tam zadeve stojijo. Dokupili smo še dodatna zemljišča, ker želimo urediti tehnološki plato oziroma prostor, kamor bi lahko selili vso strojno opremo, morda tudi upravo. Želeli bi biti na svojem. Na lokaciji, kjer smo zdaj, je prostorska stiska zelo velika,« pravi Moškotevc.
