Diplomanti, ki se na iskanje prve zaposlitve niso aktivno pripravljali že med študijem, so po končanem študiju lahko dolgo del armade brezposelnih. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je letos zaposlilo 3094 iskalcev prve zaposlitve, ki so bili v povprečju brezposelni kar 12,6 meseca. Najdlje prvo zaposlitev čakajo ljudje z izobrazbo s področja humanistike in umetnosti, in sicer po 15,3 meseca, en mesec manj zaposlitev iščejo tisti z izobrazbo s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Najhitreje, in sicer v povprečju v 7,3 meseca, se zaposlijo diplomanti s področja zdravstva in sociale, nato še naravoslovja, matematike in računalništva, vendar šele v dobrih 11 mesecih.

Proaktivni študenti lahko zato dobro priložnost za prve korake na svoji prihodnji karierni poti dobijo na hitrih zmenkih, ki jih pripravljajo Karierni centri Univerze v Ljubljani 21. novembra, na njih pa bodo v svojo sredino najbolj talentirane in prodorne skušali pridobiti predstavniki Gorenjske banke, Identiksa in najboljših letošnjih gazel: NiceLabel, REM in RLS merilne tehnike.

Brez pošiljanja prošenj in čakanja na klic iz podjetja

»Gre za resnično izjemno priložnost. Največji izziv kandidatov, sploh pa iskalcev prve zaposlitve, je namreč, da zelo težko dobijo priložnost, da se lahko tudi osebno predstavijo podjetjem, kjer želijo delati. Hitri zmenki z najboljšimi podjetji v Sloveniji jim omogočajo prav to. Zato naj se mladi pred podjetniki izpostavijo kot močna osebna blagovna znamka,« med drugim poudarja Laura Smrekar iz zaposlitvene agencije Competo, ki bo uvodoma na dogodku predstavnikom podjetij in študentom namignila, kako naj se predstavijo drug drugemu in srečanje izkoristijo v obojestransko korist.

»Odsvetujem pa nizanje kronoloških podatkov in klasičnega življenjepisa. Bodite raje samosvoji, suvereni in samozavestni,« spodbuja Smrekarjeva. To poudarja tudi Soniboj Knežak, vodja kadrovske službe v Steklarni Hrastnik, ki je iskal talente med študenti na spomladanskih hitrih zmenkih. »Iskali smo zanimive, motivirane, vedoželjne potencialne bodoče sodelavce in nekateri so se res potrudili pri predstavljanji svojih prednosti ter nas skušali prepričati, zakaj so prav oni dobra izbira za nas.«

Kariera se gradi vse življenje

Študenti se na hitre zmenke lahko prijavijo prek elektronske prijavnice na spletni strani Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, ki jim bodo 17. novembra organizirali tudi delavnico, na kateri bodo študente pripravili na ta mreženjski dogodek. Knežak poudarja, da so študenti, ki naj bodo na pogovoru sproščeni in pozitivno naravnani, zadnja leta na pogovore s predstavniki podjetij vedno bolje pripravljeni. Podjetje pa naj se v svoji predstavitvi mladim skuša prodati predvsem z informacijami o načrtovanju kariere, stimulativnem nagrajevanju in dodatnih usposabljanjih.

»Mreženje pa je spretnost, ki jo je treba vaditi. Spretnost mreženja in priložnost za mreženje z najboljšimi omogočamo študentom skupaj s sodelujočimi predstavniki podjetij. Osrednja vsebina delavnice bo namenjena prenosu znanj in izmenjavi izkušenj, kako se na tak dogodek pripraviti. Bistvo priprave je dobra samoocena. Vprašati se je treba, kaj znam, kaj me veseli, kaj si želim početi, v čem sem dober, s čim sem se v prostem času najraje in uspešno ukvarjal, in na drugi strani, kaj je tisto, česar (še) ne znam, pa vidim, da delodajalci na trgu dela iščejo, pa seveda tudi česa res ne želim početi, ker sem to že preizkusil,« pojasnjuje dr. Sabina Žnidaršič Žagar, karierna svetovalka v centru za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani.

»Poznavanje sebe, predvsem svojih posebnosti in primerjalnih prednosti, je že polovica opravljene naloge. Tako kot sebe moramo poznati partnerja, torej s čim se podjetje ukvarja, kakšna je njegova vizija, razvojna perspektiva, odnos do mladih kadrov, do širšega prostora in družbe kot celote. Vse to šteje in je pomembno za odgovore na vprašanja: kje je moje mesto v tem delovnem okolju? Kaj in kako lahko prispevam k napredku tega podjetja? Katere nove, drugačne izkušnje, poglede lahko prinesem? Zakaj me potrebujejo/zakaj jih jaz potrebujem?« našteva dr. Žnidaršič-Žagarjeva in tako kot Laura Smrekar poudarja, da mora biti srečanje in poznejše sodelovanje koristno tako za študente kot za podjetja.

Koristi naj imata oba

»Podjetja naj dajo v pogovoru z mladimi, ki po navadi nimajo dosti delovnih izkušenj, poudarek predvsem njihovim sposobnostim in veščinam pa tudi energiji in kemiji. Zato naj bodo njihova vprašanja usmerjena na ta področja, pa tudi v ugotavljanje posameznikovih ciljev, želja in ambicij,« podjetja usmerja Laura Smrekar.

Nekateri, z bolj konkretnimi in smelimi načrti, bodo s seboj prinesli tudi karierne portfolie, v katerih bodo zbrali svoje najpomembnejše dosežke, projekte, uspehe, znanja, izkušnje Vsi sodelujoči študenti bodo zelo dobro poznali svoje sogovornike. Tako jim bodo dali vedeti, da so se z njimi resno ukvarjali. To pa je zelo močno sporočilo,« meni dr. Žnidaršič-Žagarjeva.