Za devetimi gorami in devetimi vodami je bilo 12 kompaktnih družinskih karavanov. Da, sliši se pravljično in tako je bilo vse skupaj tudi zamišljeno. A naša pravljica se je naposled začela drugače. Morda še bolj poetično. Namesto dvanajstih avtomobilov je sedem sodelujočih uredništev, portali Avtomobilizem.com, Siol.net in Žurnal24.si, televizijska oddaja Volan, časnik Finance, mesečnik Avto Fokus ter kakopak Dnevnik, na drugi veliki primerjalni test po pomladnem malih športnih terencev zapeljalo 9 tekmecev. Treh izmed vseh možnih kandidatov v omenjenem razredu namreč na druženje z ocenjevalci ni bilo – enega razumljivo (fiata tipa, ker ga pač pri nas še ni na voljo), dveh pa precej manj (hyundaija i30, ker se v sedanji podobi poslavlja, zato uvoznik meni, da ni več zanimiv, in honde civica, saj naj uvoznik v vsej Sloveniji ne bi našel niti enega z dizelskim motorjem). A bodi dovolj o manjkajočih, pomembno je, kdo je bil zraven – to pa so bili karavanski ford focus, kia cee'd, opel astra, peugeot 308, renault megane, seat leon, škoda octavia, toyota auris in volkswagen golf.
Če se vrnemo k zgornjim številkam, pridemo torej do kombinacije 999, v kateri mnogi, če jo obrnejo na glavo, vidijo – hudičevo število. S prispodobo hudiča pa je povezano še marsikaj drugega. Ko nekdo zelo trpi, na primer rad reče, da preživlja hudičeve muke. In prav takšne smo namenili kandidatom. Najprej smo jih temeljito (slalom, zaviranje, pospeševanje, dinamika vožnje...) preizkusili na razmočenem poligonu varne vožnje na Vranskem, jih v pravem nalivu popeljali po okoliških cestah, da smo izmerili njihovo porabo, ki je bila zaradi okoliščin seveda nekoliko višja, na koncu pa se z njimi po različnih konfiguracijah cest zapeljali še do Obale. A to je bil le dinamičen del vsega skupaj, vmes so nam dneve zapolnjevali še različni statični preizkusi.
Pri slednjih se je na prvi pogled zelo pomemben podatek, da se vsi testni avtomobili zvrstijo znotraj 20 centimetrov dolžinske razlike, kolikor je med najkrajšim cee'dom (450 centimetrov) in najdaljšo astro (470), izkazal za ne tako pomembnega. Omenjene centimetre in še marsikatere druge namreč vsak izkoristi drugače, bolje ali slabše. Pri potniškem delu, pri katerem smo na primer upoštevali nastavljivost zadnje klopi, dostop in udobje na njej, namestitev otroških sedežev, uporabnost sprednjih odlagališč, kakovost materialov in izdelave, ergonomijo in udobje sprednjih sedežev, se je najbolj izkazal volkswagen golf, ki je, ko smo centimetre in občutke pretopili v točke, le-teh zbral 34 od 39 možnih, blizu mu je bila z le točko manj tudi škoda octavia, najmanj pa se je z manj kot polovico osvojenih (18) izkazala toyota auris. Podobno je bilo tudi pri meritvi družinske uporabnosti prtljažnika, pri kateri smo upoštevali njegovo splošno uporabnost, višino nakladalnega robu, dvojno dno, pritrdilna mesta, mrežice, kako se zlagajo naslonjala zadnjih sedežev in seveda prostornino. Pri čemer pa pri slednji nismo gledali na podatek o litrih, temveč smo le-te dali na praktičen preizkus s predmeti, kot so kovček, poganjavček, hladilna torba, žoga in kup ostalega, in tako »izmerili«, koliko posamezen pogoltne. Pod črto se je na tem področju najbolj izkazala opel astra (23 točk od 26 možnih), ki je po goli prostornini prtljažnika s 540 osnovnimi litri sicer šele na šestem mestu med vsemi, točko manj je dobil peugeot 308, najmanj pa je zadovoljil ford focus (15 točk), ki ima sicer dejansko tudi po litrih (490) najmanjši prtljažnik med vsemi.
Ker je bila družinska uporabnost le ena od petih ocenjevalnih prvin, za končni vrstni red še ni bila odločilna. Med vožnjo smo sicer tokrat družno ugotovili, da so razlike precej manjše, kot so bile pri malih športnih terencih, saj resnično razočaral ni nihče. Pri motorju in podvozju, pri katerih smo merili in ocenjevali uporabne vrtljaje, glasnost, odzivnost, porabo in razliko med obljubljeno in realno ter menjalnik, se je tako najbolje izkazala toyota auris, v seštevku slaloma, volanske komunikativnosti, blaženja in nagibanja ter preglednosti pa golf. Ker so moderni avtomobili polni sodobnih tehnoloških pripomočkov, so velik del končne ocene lahko zagotovili tudi asistenčni sistemi, pri katerih največ dajeta renault megane in opel astra (oba po 29 točk od 39 možnih), najmanj kia cee'd (le 16 točk), megane pa je bil najboljši tudi pri nedoločilnikih, kjer smo subjektivno, glede na lastne občutke in poglede, ocenili kandidate in upoštevali videz, počutje v njih, faktor X in prepričljivost celotnega paketa.
Če bi tu potegnili črto, bi bil vrstni red drugačen kot končni, saj bi zmagala opel astra pred seatom leonom in volkswagnom golfom. To je torej tudi naše priporočilo kupcem, ki na ceno ne gledajo. A ker verjamemo, da je takih v Sloveniji, sploh pa v tem segmentu, malo, je pri vsem skupaj zelo pomembna tudi cena, pri čemer pa še zdaleč ne zgolj maloprodajna, temveč smo upoštevali tudi popuste, ceno servisov na leto ali na 20.000 prevoženih kilometrov, stroške zavarovanja in porabo goriva v enem letu (ali 20.000 kilometrih) na podlagi naših meritev ter vse skupaj primerno točkovno ovrednotili. V tem ocenjevalnem segmentu se je tako najbolj izkazala kia cee'd (50 točk od 65), ki ima, zanimivo, po rednem ceniku najvišjo ceno, najmanj pa golf (dobil je le polovico, 25 točk). Prav zaradi cen se je končni vrstni red premešal, a kot rečeno – to je za marsikoga v tem segmentu, sploh ker res slabega avta, katerega nakup bi odsvetovali, ni, zagotovo najpomembnejši podatek. Končni rezultat je tako dal presenetljivega zmagovalca: seata leona, ki ni nikjer prav zares vrhunski, a povsod zelo dober. In to je v tako kompleksnem in natančnem točkovanju odločilno. Še več pa v tabelah in okvirjih, tudi z obrazložitvijo po uvrstitvah.
