Lojze Peterle
predsednik Demosove vlade, evropski poslanec iz vrst NSi
Ko je predsednik zmagovite Demosove stranke SKD Lojze Peterle po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 prevzel krmilo vlade, je Janeza Janšo postavil na čelo obrambnega resorja. A se ministri Slovenske demokratične zveze (SDZ) z volilnim razpletom in Peterletovim premierstvom nikakor niso mogli sprijazniti in so ga začeli takoj po osamosvojitvi Slovenije rušiti. Pri tem je eno ključnih vlog odigral Janša. Kljub temu ga je Peterle po volitvah leta 1992 ponovno pripeljal na ministrsko mesto: kot pogoj za vstop SKD v drugo Drnovškovo koalicijo je postavil vstop tedaj še Pučnikove SDSS v vlado oziroma Janševo vrnitev na čelo obrambnega ministrstva. Pod taktirko prvaka SDS so se leta 2000 krščanski demokrati združili s SLS, v Bajukovi vladi sta se Janša in Peterle znova znašla na ministrskih mestih. Ker združena stranka ni uresničila Janševe želje po večinskem volilnem sistemu, je Peterle zapustil SKD + SLS in sodeloval pri ustanovitvi Nove Slovenije ... Po tem, ko je letos izrekel nekaj kritičnih besed na Janšev račun, se je prvak SDS odločil, da Peterle ni več primeren za govorca na pomladni proslavi ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije. Pa tudi za vodenje evropskega parlamenta ne.
Spomenka Hribar
članica kolegija Odbora za človekove pravice, ena vodilnih predstavnic SDZ in koalicije Demos
Po aretaciji Janeza Janše leta 1988 je bila Spomenka Hribar v prvih vrstah Odbora za človekove pravice. V slovensko pomlad sta z Janšo vstopila v isti stranki – SDZ. Kmalu pa sta se njuni poti razšli. »Politično smo se razšli pred kongresom SDZ leta 1991, ko je Janša napisal osnutek novega programa stranke, v njem pa je bil stavek, da se mora celotna slovenska družba nagniti na desno,« je Hribarjeva pojasnila v intervjuju za Mladino pred tremi leti. Takšna zahteva namreč po njenem prepričanju predpostavlja tudi posebne metode v družbi in nad vso družbo. Prepričevanje Janše, naj to zahtevo umakne iz programa, ni obrodilo sadov, zato je del SDZ zapustil kongres in ustanovil Demokratsko stranko. Nasprotovanje radikalni desničarski usmeritvi je Hribarjeva nato izrazila v odmevnem pozivu Zaustaviti desnico. »Janez Janša je vrh ledene gore radikalne desničarske ideologije in mentalitete. (...) Gre za tip politike, ki kar naprej inicira sovraštvo do drugega in se na njem 'legitimira',« je poudarila v že omenjenem intervjuju. Janšev politični slog je analizirala tudi v knjigi Svet kot zarota. Prvak SDS na njene očitke ni odgovoril, je pa izpostavil povezavo Hribarjeve s Kučanom in njeno visoko pokojnino.
Franc Zagožen
pobudnik in idejni oče Slovenske kmečke zveze, vodja poslanskega kluba Demos, prvak združene SLS + SKD
Ko je ustavno sodišče pod taktirko Petra Jambreka odločilo, da je na referendumu zmagal predlog SDS za večinski volilni sistem, se velika večina poslancev s tem ni želela sprijazniti. Leta 2000 so podprli idejo Franca Zagožna, da odločbo zaobidejo s spremembo ustave, s tem pa si je takratni predsednik združene SLS + SKD nakopal Janševo ogorčenje. Predsednik SDS je poudarjal, da je Zagožnova stranka popolnoma neverodostojen partner, da prelamlja obljube, da je njeno ravnanje nemoralno. Zagožen je namreč v zavzemanju za večinski volilni sistem prepoznal Janšev dolgoročnejši scenarij. »Projekt združitve SLS in SKD je bil Janšev. V povezavi s cerkvenim vrhom,« je povedal v intervjuju za Dnevnikov Objektiv leto dni pred smrtjo. In pojasnil, da je Janša hotel prevzeti obe stranki. »Uveljaviti je hotel večinski volilni sistem, iz SKD, SLS in SDS pa bi nastala ena stranka, ki bi jo vodil on.«
Ivo Hvalica
nekdanji podpredsednik in poslanec SDS
Če člane SDS vprašate, kdo iz njihove stranke ima na Janševo politiko največji vpliv, kakšnega konkretnega imena ne navedejo. Janša se praviloma ne posvetuje z nikomer, pravijo. Izpostavljajo pa dva nekdanja podpredsednika SDS, ki naj bi mu bila v preteklosti precej blizu: Iva Hvalico in Miho Brejca. Zato, da je lahko Hvalica ostal v poslanskih klopeh, se je Janša po razrešitvi z ministrskega mesta leta 1994 celo odpovedal poslanskemu mandatu. Tako Hvalica kot Brejc pa nista več člana SDS. Prvi se je od nje poslovil že pred petnajstimi leti. Na kongresu v Celju mu je namreč prvak SDS očital destrukcijo stranke in delegatom celo zagrozil, da Hvalice ne smejo izvoliti v izvršilni odbor. Če bodo to storili, bodo morali izvoliti novega predsednika, je napovedal. »Take stranke nisem pripravljen voditi. Moja dolžnost je, da vam to povem, da se ne bi potem tolkli po glavi, ko bo šel voz navzdol in ga ne bo mogel nihče več zaustaviti,« je zbrane posvaril Janša. »Na 'partijskem' kongresu je predsednik naredil tisto, česar prej sam in drugi nismo zmogli. Janez Janša se je sam demaskiral. (...) Predsednikov odnos do demokracije se je v javnosti povsem razgalil,« je v knjigi Zadnja replika zapisal Hvalica.
Gregor Virant
minister za javno upravo v prvi Janševi vladi in avtor takratnega etičnega kodeksa za funkcionarje, nekdanji predsednik Zbora za republiko
Ko se je minister v prvi Janševi vladi Gregor Virant pred volitvami leta 2011 odločil, da ustanovi stranko, se je iz vrst SDS nanj usul plaz obtožb: da je izdajalec, da je zlorabil zaupanje SDS, da v ozadju projekta stoji Milan Kučan ... »Ravnanje Gregorja Viranta, ki je ob uporabi znanja in infrastrukture SDS zahrbtno snoval svojo listo, je nedostojno,« je povedal Janša. O Virantu so začele krožiti anonimke. Ta je po volitvah zamere potisnil v ozadje in Državljansko listo (DL) popeljal v drugo Janševo vlado. Ko je Klemenčičeva protikorupcijska komisija razkrila nesorazmerno in nepojasnjeno povečanje premoženja prvaka SDS, je Virant pohitel z zahtevo po Janševem odstopu. »Gre za namensko rušenje vlade. Načelnost in gospod Virant sta v tem primeru dva zelo oddaljena pojma,« je ocenil Janša. Pa tudi da opozicija ni potrebna, če imaš v koaliciji Gregorja Viranta. »SDS po mojih izkušnjah ni sposobna partnerskega odnosa, zlasti ne s strankami z desnosredinskega političnega spektra. V koaliciji pričakuje zgolj podrejanje,« pa je Janševo politiko v začetku letošnjega leta za Dnevnik opisal Virant.
Miha Brejc
dolgoletni nekdanji podpredsednik SDS, direktor Varnostno-informativne službe, nekdanji poslanec, minister za delo v Bajukovi vladi
Ko se je Gregor Virant odločil za svoj strankarski projekt, je pri Janši padel v nemilost tudi Virantov tast Miha Brejc. Njegovo poudarjanje, da z novo stranko nima nič, ni zaleglo – Brejcu niso več pošiljali vabil za seje organov stranke in internih obvestil članom SDS. Bil je torej »izbrisan«. Najprej je zapustil izvršilni odbor SDS, ker se tudi na to potezo nihče od vodilnih ni odzval, pa še stranko. »Janša z menoj ne komunicira, jaz pa tudi ne čutim potrebe, da bi ga poklical. Na najino skupno delo pri gradnji SDS in tudi na vrsto družinskih dogodkov imam zelo lepe spomine. Žal mi je, da se je tako zasukalo, ampak tako pač je. Si pa želim, da bi tako Janša kot celotna SDS zmogla premagati osebne in notranje težave ter da bi našli osebo, ki bi šla v javnost s pravimi temami. Takšna stranka bi potem, o tem sem trdno prepričan, zmagala na volitvah in bi sestavila vlado,« je letos v intervjuju za Delo dejal Brejc.
Peter Jambrek
soavtor pisateljske in sedanje slovenske ustave, ideolog Demosa, prvi predsednik ustavnega sodišča, nekdanji minister, prvi predsednik Zbora za republiko
Peter Jambrek je bil dolga leta ideološki sopotnik Janeza Janše; med drugim sta skupaj pripravljala scenarij o zamenjavi Lojzeta Peterleta na čelu Demosove vlade. Ko je parlament zaradi afere Depala vas razreševal ministra Janšo, se je predsednik ustavnega sodišča Jambrek udeležil demonstracij v njegovo podporo. Pod Jambrekovim vodstvom je ustavno sodišče razsodilo, da je na referendumu zmagal predlog SDS za večinski volilni sistem, ker je parlament to odločitev obšel s spremembo ustave, pa je Slovenijo zatožil Beneški komisiji. Ob nastanku Državljanske liste je Jambrek presenetil z izjavo, da je Virant bolj sposoben izvleči Slovenijo iz krize kot Janša, saj da se je slednji oddaljil od formule, s katero bi bilo to mogoče storiti. Po porazu SDS na volitvah leta 2011 je Jambrek izpostavil, da je SDS s svojim predsednikom ostala sama, da ne more in ne zna preseči 29 odstotkov ... In si prislužil, da se mu je Janša odrekel. V intervjuju za Mladino leta 2014 je Jambrek razkril, da ga je prvak SDS poskušal po elektronski pošti diskreditirati pri ožji skupini skupnih prijateljev, vodstvo Zbora za republiko, ki ga je leta 2004 ustanavljal, pa da ga je izbrisalo s seznama vabljenih na sestanke.
Dimitrij Rupel
soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, zunanji minister v številnih desnih in levih vladah, ustanovni član Zbora za republiko
Tako Janša kot Rupel sta svojo strankarsko kariero začela v SDZ, ministrsko pa v Peterletovi vladi. A sta se njuni politični poti kmalu razšli. Rupel se je pridružil demokratom in nato liberalnim demokratom ter ugotovil, da je »Janša demagog«, da v politiki »ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren ...« Janša, ki se je pridružil Pučnikovi stranki, je Ruplu očital hlapčevstvo in ga spraševal o njegovi ceni. Ko se je pred volitvami leta 2004 nakazovala zmaga SDS, si je Rupel premislil. Prestopil je v poslansko skupino SDS, po volitvah pa v Janševo ministrsko ekipo. »Zame je Janez Janša iz leta 2013 isti Janez Janša, ki sem ga poznal leta 1988,« je Rupel ne dolgo nazaj pel hvalospeve prvaku SDS. Lani pa se mu je Janša spet zameril. »Tega si nisem zaslužil, takšnega odnosa si ne morem dovoliti,« je bil dolgoletni zunanji minister razočaran, ker ga prvak SDS ni več povabil v strankino vlado v senci, temveč je namesto njega izbral Milana Zvera. Zato je Rupel zapustil slovenske demokrate. Janševo sporočilo iz Mehike, naj o tej nameri vendarle še premisli, ga ni zaustavilo.
Dragutin Mate
minister v prvi Janševi vladi, nekdanji programski tajnik in poslanec SDS
Sodelovanje Mateja in Janše seže v leto 1992, ko je postal Mate svetovalec v kabinetu ministra za obrambo. Leta 2004 ga je Janša povabil v vlado – prevzel je vodenje notranjega ministrstva. Po volitvah leta 2008 si je prvak SDS zaželel, da vstopi Mate v njegovo stranko in s tem pokaže, da ima ta kljub porazu na volitvah zveste podpornike. Kljub zvestobi pa je Mate Janši sem in tja povedal svoje pomisleke. Prvi javni znak, da so se odnosi med njima ohladili, je bil, da je Janša za notranjega ministra v svoji drugi vladi izbral Vinka Gorenaka. Ko se je Mate pri glasovanju o interpelaciji proti Gorenaku vzdržal, ga je premier Janša poklical na zagovor. Na zadnjih državnozborskih volitvah je moral Mate kandidirati v tako rekoč neizvoljivem okraju. Po tem, ko ga je svet SDS v začetku letošnjega leta izključil iz izvršilnega odbora, pa je sporočil, da zaradi pešanja notranje demokracije zapušča strankine vrste. Janez Janša je molčal. »Mate ve preveč o njem, da bi ga javno napadel,« ocenjuje naš sogovornik iz SDS.
Vera Ban
dolgoletna članica SDS, prejemnica diamantnega priznanja za požrtvovalno delo v stranki, soustanoviteljica Inštituta Jože Pučnik, avtorica knjige Moja pot ob Pučniku
Vera Ban je bila dobitnica prvega diamantnega znaka v zgodovini SDS. »Banova je predana stranki z dušo in telesom,« so zapisali v utemeljitvi. Najprej je bila predana Jožetu Pučniku, nato Janezu Janši. Ure in ure je preživela pred sodiščem in protestirala zaradi procesa v zadevi Patria, »Janša, Janša,« je vzklikala, mu prinašala rože ... »Vsa ta leta ob njem niso bila le bežno srečanje z njim, temveč spoznavanje velikih dejanj, ki jih je bil Janez Janša zmožen uresničiti,« je zapisala v Reporterju pred dobrima dvema letoma. V začetku letošnjega leta je Banova vrnila člansko izkaznico in diamantni znak. SDS je dolžna zapustiti zaradi Jožeta Pučnika, ki ne bi dovoljeval, da bi iz stranke odhajali ljudje, ki so za SDS in za Slovenijo veliko storili, je sporočila. In pojasnila, da ni več mogla gledati, kako Janša ravna s svojimi ljudmi. SDS je na twitterju namignila, da za odločitvijo Banove stoji Milan Kučan, Janša je v zadnjem intervjuju v Demokraciji dopustil možnost, da se je dogovarjala z Damirjem Črnčecem. Ne drži. Šlo je za »moj osebni odziv na krivice, povzročene ljudem«, vztraja Banova.
Damir Črnčec
nekdanji šef Sove, nekdanji predsednik Odbora 2014
Črnčeca najdemo na fotografiji demonstrantov, ki so leta 1994 protestirali zaradi razrešitve Janše z vrha obrambnega ministrstva. Dobrih deset let kasneje ga je premier Janša postavil na čelo vojaške obveščevalne službe, v času svoje druge vlade pa na čelo Sove. Leta 2014 je Črnčec prevzel vodenje Odbora 2014, ki se je v podporo Janši redno sestajal pred ljubljanskim sodiščem. A prvak SDS ugotavlja, da je v tej vlogi naredil premalo; namesto da bi bolj aktivno organiziral proteste, je v zakulisju »razpredal o tem, kako mora SDS zamenjati predsednika«. Na vprašanje, ali meni, da bo Črnčec ustanovil novo stranko, Janša v nedavnem intervjuju v tedniku Demokracija odgovarja: »Ne verjamem v njegov potencial. Nastopa preveč protislovno, kar običajno hitro privede do razgaljenosti.« Vendar mu Črnčec ne ostaja dolžan. Ali bi lahko Janša še v tretje postal predsednik vlade, ga je pred dvema tednoma vprašal novinar Reporterja. »Politika, ki jo vodi le maščevanje za nazaj in ki išče sovražnike znotraj svojih vrst, enostavno ne more biti zmagovalna,« je odgovoril Črnčec.
Ljudmila Novak
predsednica NSi
Nova Slovenija je dolga leta zvesto sledila Janševi politiki, kar je bilo po prepričanju v stranki tudi glavni razlog, da ji na volitvah leta 2008 ni uspelo priti v parlament. Ko je KPK v začetku leta 2013 ugotovila nepojasnjeno povečanje Janševega premoženja, je v njegovi vladi poleg SDS ostala le še NSi. Zaradi podpore spremembam zakona o arhivih je Janša Novo Slovenijo leto dni kasneje grobo napadel. »Gre za sramoto te stranke,« je ocenil. Predsednica NSi Ljudmila Novak mu prvič ni ostala dolžna. »Moti me agresiven, destruktiven, ideološki način vodenja politike,« je povedala v intervjuju za Mladino. Da ne bodo (več) podporna stranka SDS, so v NSi odločneje poudarili na kongresu pred dvema letoma. Ker je pozvala k več demokracije na desnici, so Janševi privrženci Novakovo na spomladanskem shodu V obrambo Slovenije izžvižgali. »NSi je pripravljena sodelovati s SDS, vendar ne v primeru, če bo na njenem čelu Janez Janša,« je Novakova v zadnjem času kar nekajkrat napovedala. Janša ji je v oktobrskem intervjuju v Demokraciji odgovoril, da dvomi, da se bo NSi prebila v naslednji sklic parlamenta. Z izključitvijo Aleša Hojsa, z glasovanjem proti pravici do pokopa še nerojenih otrok in z zaletavanjem v SDS NSi po njegovem prepričanju izgublja tudi najzvestejše volilce.
