u ta črna skrinca

 vrgu je svoj glas.

Frane Milčinski Ježek

Prve svobodne, tajne in demokratične volitve v Jugoslaviji, kot so tedaj razglašali, so se dogajale v nedeljo, 11. novembra 1945. Volilci, med njimi tudi mladoletni udeleženci narodnoosvobodilne vojne, so volili člane dvodomne ustavodajne skupščine. Čeprav so bile volitve označene kot demokratične, to še zdaleč niso bile, saj niso bile večstrankarske. Gledano z današnjimi očmi je bil nenavaden tudi način volitev. Namesto papirnatih glasovnic so volilci v volilne skrinjice metali kroglice. Takšen način volitev je bil zaradi velikega števila nepismenega prebivalstva v veljavi že v kraljevini Srbiji, še pred njo pa v nekaterih drugih evropskih državah, kot sta na primer Švica in Danska. Da bi vsaj zaradi zahodnih opazovalcev volitve vendarle dobile pridih demokratičnosti, sta bili na vsakem volišču postavljeni dve skrinjici. Ena z uradno listo predstavnikov Ljudske fronte in druga, tako imenovana črna skrinjica, za privržence neobstoječe opozicije brez liste, to se pravi za podpornike monarhije. Ker je bilo med tovrstnim glasovanjem mogoče dobro slišati, v katero skrinjico je kdo spustil kroglico, si marsikdo iz strahu pred mogočimi represivnimi ukrepi kroglice v črno skrinjico ni upal spustiti. Še pred tem dejanjem so volilne komisije z volilnih imenikov črtale imena »neprimernih« volilcev.

Jugoslavija bo v nedeljo volila

V nedeljo, 11. novembra, bodo v Jugoslaviji volitve v ustavodajno skupščino, ki sestoji iz dveh domov: Zvezne skupščine in Skupščine narodov. (…)

Po izvršenih formalnostih glede ugotovitve identitete in vpisa v volivni imenik izroči predsednik volivnega odbora volivcu kroglico za volitve v Zvezno skupščino. Volivec sprejme kroglico v dlan desne roke, roko stisne v pest in nato pristopi k mizi, kjer so skrinjice kandidatov za Zvezno skupščino in s tako stisnjeno pestjo seže v vsako skrinjico, tudi v skrinjico brez liste. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, kateremu namerava oddati svoj glas. Na vsaki skrinjici bo pritrjena tiskovina z imenom kandidata, za katerega zbira glasove posamezna skrinjica.

Ko potegne volivec roko iz poslednje skrinjice, pokaže pred vsemi, da ima prazni roki v znak, da je glasoval. Nato dobi od predsednika volivnega odbora drugo kroglico za volitev v Skupščino narodov in na zgoraj opisani način glasuje za to skupščino. Na mizi, kjer se voli v Skupščino narodov, bosta povsod dve skrinjici: prva je skrinjica, ki zbira glasove za federalno listo OF, druga pa je skrinjica brez liste. Ko volivec opravi tudi to glasovanje, spet pokaže roki v znak, da nima več kroglice in nato zapusti volišče. (…)

Primorski dnevnik, 10. novembra 1945

Izid volitev v Jugoslaviji

Kot naznanja Associated Press, da je pri volitvah narodna fronta povsod v ospredju in da je po nekaterih krajih dobila sploh vse glasove.

Moški in ženske, stari po 18 in več let, so imeli pravico voliti, kakor tudi mladi fantje in dekleta izpod 18 let, ki so se borili v osvobodilni armadi maršala Tita. Okoli dva in pol odstotka glasov je bilo zavrženih iz razloga, ker so posredno ali neposredno sodelovali z osiščem tekom okupacije Jugoslavije. (…)

Parlament bo glasoval o postavah, ki jih je uveljavila Titova začasna vlada in bo določil bodočo obliko jugoslovanske države, ali bo republika ali monarhija. Ker pa je popolnoma gotovo, da je v teh volitvah zmagal maršal Tito, bo razglašena jugoslovanska republika, mladi kralj Peter, ki živi v Londonu, pa bo ostal brez prestola.

Stranke opozicije so sklenile že pred več tedni, da se ne bodo udeležile volitev z utemeljevanjem, da ne bodo svobodne, temveč bodo samo potrdile Titovo diktatorstvo. (…)

Glas naroda (New York), 12. novembra 1945

Titovi kandidati so, seveda, zmagali povsod

Belgrad. – V nedeljo so se vršile v Jugoslaviji volitve zastopnikov v narodno skupščino. »Zmagali« so na celi črti Titovi kandidati. To je seveda naravno in edino mogoče, ker ni bilo na glasovnicah nobenih drugih kandidatov kot Titovi. Nasprotniki režima niso postavili kandidatov, ker si niso drznili, če hočejo še nositi glavo na ramenih.

Voliti je smel vsak, ki se je boril pri Osvobodilni fronti, ne glede na to, koliko je star. Skupščina bo spisala novo ustavo, to se pravi, spisal jo bo Tito, skupščina pa potrdila 100%.

Ameriška domovina (Cleveland), 13. novembra 1945

Veličastna zmaga Ljudske fronte

Beograd, 13. Tanjug. – Današnji beograjski časopisi posvečajo cele strani volivnim izidom v vseh pokrajinah Jugoslavije. Niso še znani volivni izidi po federalnih edinicah, ker zaradi slabih zvez in slabega vremena v nekaterih delih Jugoslavije prav med volitvami, izidi še niso prišli iz oddaljenejših krajev.

Toda iz že znanih rezultatov je razvidno, da je bila volivna udeležba ogromna. Udeležba je od 90 do 95%, v mnogih krajih pa dosega 100%. V vseh krajih Jugoslavije so volivci v ogromni večini volili za liste ljudske fronte, skrinjice brez liste pa so povsod dobile neznatno število glasov. (…)

V Ljubljani je skupno glasovalo 97,08%; za ljudsko fronto je glasovalo 93%, za skrinjico brez liste 7%. (…)

Primorski dnevnik, 14. novembra 1945

Zgodovinska fronta Ernest Sečen Jugoslavija volitve Tito skrinjica Ameriška domovina Primorski dnevnik